Škof Jamnik o glavnih ovirah na poti v zares demokratično slovensko družbo [FOTO]
Škof Jamnik o glavnih ovirah na poti v zares demokratično slovensko družbo [FOTO]
Ponedeljkovo večerno sveto mašo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v prelomnem obdobju tudi tajnik ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Slavnostni govornik je bil predsednik osamosvojitve vlade in Združenja VSO Lojze Peterle, ki je skupaj s podpredsednikom VSO Francijem Feltrinom tudi položil venec k spominski plošči. V kulturnem programu je sodeloval Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, pri maši in slovesnosti pa so bili prisotni tudi praporščaki Združenja VSO.
Papeževa in nadškofova prizadevanja za mir
Ob spominu na vojno za Slovenijo je škof Jamnik izpostavil osebna prizadevanja papeža Janeza Pavla II. in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja za mir. Šuštar je dan po slovesni razglasitvi Slovenije papežu poslal telegram s prošnjo za očetovsko besedo, s katero naj »potolaži in opogumi«. Dan pozneje je papež v konzistoriju omenil napad na slovenski narod in poudaril njegovo pravico do samostojnosti in uveljavljanja človekovih pravic, 29. junija pa poslal telegrame predsedniku predsedstva Jugoslavije Anteju Markoviću ter predsednikoma Milanu Kučanu in Franju Tuđmanu, v njih pa izrazil prizadetost zaradi vojaškega konflikta: »Dvigujem glas, da prosim za končanje nasilja in vzpostavitev dialoga med prizadetimi stranmi.«
Fotogalerija Tatjane Splichal:
Naj dialog nadomesti uporabo orožja
Na težke razmere v Sloveniji je opozoril tudi pri nedeljskem angelusu 30. junija, pri splošni avdienci v sredo, 3. julija 1991, in v posebnem telegramu, ki ga je na naslov nadškofa Šuštarja v imenu svetega očeta poslal državni tajnik kardinal Sodano: »Ob dramatičnih dogodkih v Sloveniji, ki so povzročili številne žrtve, uničenje in trpljenje, vas prosim, da zagotovite slovenskim sobratom v škofovstvu in vsemu narodu bližino in solidarnost svetega očeta z vsemi, ki objokujejo svoje mrtve in trpijo zaradi nasilja. Sveti oče poziva vse odgovorne, naj takoj preneha nasilje in naj dialog nadomesti uporabo orožja, da bi s pomočjo pogovorov našli pravično rešitev nerešenih vprašanj v spoštovanju pravic in zakonitih teženj slovenskega naroda, ter kliče materinsko zaščito Kraljice miru na drago Slovenijo.«
Realistično, a hkrati polno upanja in vizije
Že dan po razglasitvi samostojne Slovenije in nato spet 30. junija 1991, je spomnil škof Jamnik, je nadškof Šuštar poslal pismo vsem škofovskim konferencam v Evropi z realistično oceno situacije, a hkrati polno upanja in tudi vizije: »Katoliški škofje Slovenije ponovno in nujno pozivajo vse škofovske konference v Evropi in svetu ter vse katoliške organizacije, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja, da bi prenehala vojaška agresija in okupacija Slovenije, ki jo izvaja jugoslovanska armada. Gre za dejansko in že nekaj mesecev premišljeno agresijo s končnim ciljem streti demokracijo v Sloveniji.«
Fotogalerija Tatjane Splichal:
Glavne »bolezni« in ovire
Po mnenju pridigarja Antona Jamnika so glavne »bolezni« ali ovire na poti v zares demokratično družbo, ki ostajajo v slovenskem prostoru: pomanjkanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic, pa tudi razumnosti in odgovornosti ter vse večja pasivnost, kjer se rojeva prostor za manipulacije na verskem, etičnem in družbenem področju; premajhno spoštovanje osnovnega »etičnega humusa« na teoretičnem in zlasti praktičnem prostoru delovanja; nespoštovanje pravne države; zanikanje pomena pluralnosti na področju medijev, šolstva in gospodarstva; odsotnost avtonomne in neodvisne civilne družbe.
Preroške in aktualne nadškofove besede
Kot preroške je označil tedaj in danes aktualne besede nadškofa Šuštarja iz leta 1991: »Cerkev močno opozarja na pošteno in zavzeto delo in sodelovanje. Bog nam pomaga le, če si sami iskreno pomagamo. Brez poštenega dela v službi, podjetjih, javnem življenju in uradih ne gre. Žal je etos na delovnem področju zelo upadel. Nezaupanje, laž, podtikanje, sprenevedanje so tako zastrupili slovensko družbo, da je potrebna najprej razkužitev mišljenja, osebnega in javnega, šele nato je možno graditi znova. To se kaže zlasti v prizadevanju za novo miselnost v javnosti in šoli. Pomanjkanje ljudi, ki bi drugače mislili in vzgajali kot v komunistični diktaturi, se kaže na vseh področjih. Pred nami je velika in težka naloga doseči spremembe v vzgoji, osebnem mišljenju in odločanju.«
Omamljenost z zgolj materialno uspešnostjo, karierizmom
Jamnik je podčrtal, da v vsakdanjem življenju prevladuje posvetni humanizem, ki razglaša, da je človek sam svoj gospodar, obzorje njegovega bivanja pa se vse bolj krči na raven tosvetnega, kar zelo siromaši njegovo dostojanstvo. Vsakdanja pragmatika in omamljenost z zgolj materialno uspešnostjo, karierizmom, kjer ni prostora za razumnost in odgovornost; omamljenost s koruptivnostjo, ki je problem zlasti nekdaj socialno šibkih, ki v možnosti priti do bogastva vidijo priložnost uresničenja svojega ega, moči; suženjska predanost servilni puhoglavosti, ki je po volji šibkim in stalno ogroženim vodilnim kadrom – vse to onemogoča, da bi človek v polnosti zaživel v vsem svojem dostojanstvu, in ga ponižuje na raven sredstva, ki se odraža v različnih oblikah modernega suženjstva in manipulacij na verskem, etičnem in drugih področjih.
Uspeh odvisen tudi od sprejeta temeljnih pravic in vrednot
Ob 20. obletnici Slovenije v EU in Natu je škof Jamnik pojasnil, da uspeh evropskega projekta ni odvisen le od gospodarskega povezovanja, znanstvenega in tehnološkega napredka, temveč tudi od sprejetja niza temeljnih pravic in vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, subsidiarnost, pravičnost, strpnost, vključenost, solidarnost, enakost in verska svoboda, ki podpirajo demokracijo in zagotavljajo njeno pravilno delovanje.
Izvor v eroziji vrednot evropskega projekta
»Demokracija brez vrednot se zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem. Današnje grožnje demokraciji v Evropi izvirajo iz erozije vrednot evropskega projekta. Kriza ali primanjkljaj demokracije sta posledica širše krize vrednot. Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine. Katoliška cerkev kot pomemben deležnik ne more ostati ravnodušna do prihajajočega demokratičnega procesa, saj gre za dostojanstvo vsakega evropskega državljana, človekove pravice, pravičnost, solidarnost, subsidiarnost. Cerkev ceni demokratični sistem, saj zagotavlja udeležbo državljanov pri sprejemanju političnih odločitev, ki od vladajočih zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena,« je zaključil škof Jamnik.