Praznično bogoslužje sicer običajno obhajajo v cerkvi sv. Jakoba nad Medvodami, ker pa je podružnična cerkev majhna, so mašo za domovino zaradi epidemioloških ukrepov letos obhajali v župnijski cerkvi v Preski.

Zrelo, modro in pogumno

Škof Jamnik je v nagovoru izpostavil, da zgodovine slovenskega naroda ni mogoče razumeti brez krščanstva in Katoliške cerkve, ki sta stoletja navdihovala naše prednike, današnje Cerkve pa ne brez drugih nazorskih tokov, ki so vplivali na oblikovanje sodobne zavesti ljudi. Glede vloge Cerkve pri slovenskem osamosvajanju je po njegovem mnenju posebej treba omeniti dejstvo, da so slovenski škofje 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovili Pokrajinsko slovensko škofovsko konferenco za obravnavanje vprašanj, ki za hrvaški jezikovni in kulturni krog niso bila zanimiva, njen prvi predsednik pa je postal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Za slovenski narod so bili posebnega pomena adventni tedni leta 1990, ko smo se Slovenci odločili za samostojno državo.

Za slovenski narod so bili posebnega pomena adventni tedni leta 1990, ko smo se Slovenci odločili za samostojno državo, pri tem pa je dejavno sodelovala tudi Cerkev na Slovenskem, je spomnil ljubljanski pomožni škof. Komisija Pravičnost in mir in Slovenska škofovske konferenca sta v posebnih izjavah poudarili pravico do samoodločbe ter opozarjali na odgovornost, preudarnost, pogum in pomen narodne zavesti. Odločno sta obsodili nekatere domače medije, ki so sejali dvom in omahljivost. Slovenski škofje so uradno podprli parlamentarno odločitev za plebiscit, ki je bila po njihovem mnenju popolnoma v skladu z moralnim načelom o pravici do samoodločbe in z načeli demokracije.

Nedvoumno stališče Cerkve je sooblikovalo javno mnenje ter vlivalo ljudem poguma in odločnosti.

Izjavi jasno dokazujeta, tako škof Jamnik, kako zelo je bilo treba poudariti odgovornost vseh državljanov pri tako pomembnem dejanju na poti v samostojno državo. To je bilo še toliko pomembneje zato, ker so bili ljudje v prejšnjem sistemu predvsem pasivni člani družbe, saj se večina ni mogla in ni smela dejavno vključevati v družbeno dogajanje. Nedvoumno stališče Cerkve je sooblikovalo javno mnenje ter vlivalo ljudem poguma in odločnosti.

Izjava nadškofa Šuštarja na nacionalni televiziji 20. decembra 1990

Nadškof dr. Alojzij Šuštar je v posebni izjavi na nacionalni televiziji 20. decembra 1990 v oddaji TV-dnevnik znova povabil kristjane in vse druge, naj se udeležijo plebiscita in glasujejo ZA samostojno Slovenijo. Izpostavil je, naj se ne dajo zbegati in ustrahovati, ampak naj odločno in pogumno naredijo to tako pomembno državotvorno dejanje, je v nagovori spomnil škof Jamnik. Dan pred plebiscitom, v soboto, 22. decembra, je nadškof Šuštar v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za domovino, med katero je poudaril, da smo samo sodelavci v Božjem odrešenjskem načrtu.

Vodstvo Cerkve je ves čas z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov, naj prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti.

Vodstvo Cerkve je ves čas, še posebej pa potem, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji leta 1990, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov, naj prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti, o čemer govorijo izjave, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem rogu, pred plebiscitom, na dan osamosvojitve, v prizadevanjih za mednarodno priznanje in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, velikega pomena pa je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade. Odločilno vlogo pri priznanju slovenske samostojnosti je imel Sveti sedež.

Cerkev na Slovenskem je skupaj z nadškofom Šuštarjem odločilno zaznamovala slovenski in tudi evropski prostor tako na verskem kot tudi na kulturnem in družbenem področju in odločilno prispevala k slovenski osamosvojitvi leta 1991.