Kot pravi škof Tučapets, skoraj ni stanovanja z nedotaknjenimi okni. Trenutno pa je popravilo ali vgradnja novih nesmiselno, ker Rusi nenehno bombardirajo stanovanjska naselja in spet vse uničujejo, je med drugim poudaril v intervjuju za avstrijski Kathpress.

Kmalu bo prišla zima

Čeprav je tudi v Ukrajin zdaj poletje, bodo ljudje kmalu spet potrebovali topla oblačila in spalne vreče, poleg tega pa vseskozi potrebujejo zdravila in drug medicinski material ter stalno pomoč v hrani.

Škof v Harkovu Vasilij Tučapets. FOTO: Wikiwand

Uničena so tudi vsa okna na škofovi hiši. Škof Tučapets »stanuje« v cerkvi, kjer je tudi škofovsko tajništvo in sedež cerkvene pomoči. »Ostajamo z ljudmi. Tu smo zanje, pomagamo jim materialno in duhovno,« pravi škof in dodaja, da se trudijo svojcem umrlih zagotavljati tudi psihološko pomoč.

Razkol med sorodniki, ki živijo na obeh straneh meje

Vso dramo vojne ponazarja tudi odtujenost med Ukrajino in Rusijo, je nadaljeval škof. Razkol se kaže tudi v številnih družinah, ki so raztresene po obeh državah. Sorodniki v Rusiji poskušajo zanikati ali celo poskušajo opravičiti ruske vojne zločine v Ukrajini in pri tem navedel konkreten primer. »Če se je Putin tako odločil, potem je to dobro,« je po umoru hčerke neka ženska slišala od lastne sestre, ki živi v Rusiji.

Regija Harkov v vzhodni Ukrajini tradicionalno ni del ozemlja ukrajinske grkokatoliške cerkve. Ena je po škofovih besedah prisotna le od leta 1991. Večina ljudi namreč pripada ukrajinski pravoslavni cerkvi, ki se je nedavno odcepila od moskovskega patriarhata.

Zahvala za dosedanjo pomoč

Škof Tučapets se je ob robu plenarnega zasedanja ukrajinskih grkokatoliških škofov, ki zasedajo na sinodi v poljskem mestu Przemysl, zahvalil za že zagotovljeno pomoč iz Avstrije in nujno prosil za nadaljnjo podporo. Zasedanja, ki se končuje v petek, 15. julija. Se sicer udeležujeta tudi salzburški nadškof in predsednik avstrijske škofovske konference Franz Lackner in graški škof Wilhelm Krautwaschl.