Po skoraj treh desetletjih bo to prvi obisk aktualnega hongkonškega škofa v Pekingu. Škof Stephen Chow Sau-yan bo na povabilo pekinškega nadškofa Josepha Li Shana od 17. aprila pet dni preživel v kitajski prestolnici, so minuli teden sporočili s hongkonške škofije. Kot so po navedbah tiskovne agencije Ucanews zapisali v izjavi za javnost, je škof Chow povabilo sprejel »v duhu bratstva v Gospodu«.  Tiskovni predstavnik škofije je za mednarodne medije potrdil, da bo to prvi uradni obisk hongkonškega škofa v Pekingu po letu 1994.

Škof Chow naj bi obhajal sveto mašo v stolnici Brezmadežnega spočetja, v načrtu je tudi obisk groba italijanskega jezuitskega misijonarja Mattea Riccija.

Njegov obisk »poudarja poslanstvo hongkonške škofije, da Cerkev gradi mostove ter da spodbuja izmenjave in sodelovanje med obema stranema«, je dejal škof Chow. Jezuita bosta v Pekingu spremljala pomožni škof Joseph Ha in generalni vikar Peter Choy.

Poleg srečanja z nadškofom Lijem so načrtovana tudi srečanja z drugimi krajevnimi škofi, duhovniki in laiki. Delegacija iz Hongkonga bo po navedbah Ucanews obiskala tudi nacionalno bogoslovno semenišče v Pekingu. Škof Chow naj bi obhajal sveto mašo v stolnici Brezmadežnega spočetja, v načrtu je tudi obisk groba italijanskega jezuitskega misijonarja Mattea Riccija (1552-1610) na pokopališču Zhalan Mudi.

»Most med vlado in Cerkvijo«

62-letni škof Chow je od konca leta 2021 škof Hongkonga, kjer po ocenah živi okoli 400.000 katoličanov. Ob škofovskem posvečenju je Chow dejal, da je njegova želja »biti most med vlado in Cerkvijo v Hongkongu ter med Katoliško cerkvijo, drugimi krščanskimi verstvi in drugimi religijami«.

Katoliška cerkev na posebnem upravnem območju Hongkong je v izredno težkem položaju.

V kitajskem katolištvu obstajata dve skupini: poleg z režimom povezanega in državno odobrenega »patriotskega združenja«, ki mu predseduje pekinški nadškof Li, obstaja še t. i. podzemna cerkev, ki je v občestvu s papežem. Leta 2018 sta Rim in Peking podpisala začasni sporazum o postopku imenovanja škofov. Čeprav je besedilo sporazuma, ki je bil v letih 2020 in 2022 podaljšan, tajno, sodeč po vsebini pristojni kitajski državni verski organ izbere ustreznega kandidata, papež pa ga imenuje.

Katoliška cerkev na posebnem upravnem območju Hongkong je sicer v izredno težkem položaju. Ker režim v Pekingu vse bolj zatira tamkajšnje demokratično gibanje in ga usklajuje s političnim sistemom preostale Ljudske republike, so pod pritiskom tudi cerkveni predstavniki in drugi verniki, ki niso blizu kitajskim stališčem.