»Tisti, ki še vedno trdijo, da Rusija bombardira le vojaške objekte, se slepijo,« je v pismu mednarodni človekoljubni agenciji Pomoč Cerkvi v stiski po navedbah avstrijskega Kathpressa zapisal katoliški škof Pavlo Hončaruk. Veliko otrok je še vedno v mestu in so nastanjeni v protiletalskih zakloniščih. Po škofovih besedah živijo v nekakšnem vzporednem svetu in pogosto ne morejo razumeti, kaj se dogaja okoli njih.

V Harkovu, drugem največjem mestu v Ukrajini, ki je od fronte oddaljeno okoli dvajset kilometrov, je bilo doslej uničenih najmanj dvajset šol.

Harkov je drugo največje mesto v Ukrajini in je od fronte oddaljeno okoli dvajset kilometrov. Po besedah škofa Hončaruka, ki vodi škofijo Harkov-Zaporožje, je bilo doslej uničenih najmanj dvajset šol. V podporo staršem Cerkev med drugim zagotavlja higienske pripomočke in hrano, je pojasnil.

Škof Harkova Pavlo Hončaruk. FOTO: Wikipedia

Obstajajo pa tudi okoliščine, v katerih škof ne more pomagati: nejasna je recimo usoda ukrajinskih vojnih ujetnikov, saj ni mogoče vzpostaviti stika z nasprotno stranjo. Duhovnik je v pismu omenjeni človekoljubni organizaciji spregovoril tudi o »filtrirnih taboriščih« na območjih, ki jih je osvojila Rusija, v katerih so ljudje včasih naključno pridržani: »Če ima nekdo kaj proti določeni ženski, si nekaj izmisli proti njej in jo osumi.« To žensko nato nemudoma pridržijo in jo ločijo od njenih otrok.

Verni človek pomaga kot služabnik, ker ve, v koga veruje in zakaj pomaga. Ta drža je luč za ljudi, ki ne poznajo Boga.

V pismu je škof pohvalil sodelovanje med Cerkvami, predvsem s Pravoslavno cerkvijo Ukrajine, ki je neodvisna od Rusije. Za usklajevanje pomoči so vzpostavljeni tudi stiki s protestantsko Cerkvijo in judovsko skupnostjo. Visoka stopnja zavzetosti ljudi je pričevanje o veri: »Verni človek pomaga kot služabnik, ker ve, v koga veruje in zakaj pomaga. Ta drža je luč za ljudi, ki ne poznajo Boga,« tako škof Hončaruk.