Slovenski romarji iz ljubljanske in novomeške škofije, ki smo z agencijo Trud med 25. in 27. aprilom romali na Dunaj ob spominu na 500. obletnico smrti rojaka, novomeškega in ljubljanskega prošta, prvega dunajskega škofa Jurija Slatkonjo, smo zadnji dan romanja dopoldne obiskali dunajsko palačo Schönbrunn, ki velja za enega najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskano znamenitost Dunaja. Mogočna palača z več kot dvajsetimi sobanami ter urejeni vrtovi odsevajo okus, zanimanje in duhovni svet habsburških vladarjev, ki so dvorec od 18. stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je palača uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Škof Egidij se je iskreno razveselil dolgoletnega prijatelja škofa Andreja Sajeta. FOTO: Ksenja Hočevar

Slovensko obarvan dvorec Esterhazy

Popoldne pa smo romarji doživeli lep, slovensko obarvan sprejem v mestu Železno (Eisenstadt). Po sprehodu po majhnem, a lepem glavnem mestu najmlajše avstrijske dežele Gradiščanske (od leta 1921), ki mu še danes dajeta pečat knežja družina Esterházy in skladatelj Joseph Haydn, smo si ogledali največje znamenitosti: hišo skladatelja Josepha Haydna, mestno hišo in stolnico sv. Martina. Po dvorcu družine Esterhazy, zgrajenem v 14. stoletju, nas je doživeto popeljala Mariborčanka Tina Lakner, ki že poldrugo desetletje živi na Gradiščanskem, deluje pa kot vodička po znamenitem dvorcu in tudi kot glasbenica. V lepi slovenščini nam je približala dvorno življenje Esterhazyjevih, njihovo mesto na Gradiščanskem nekoč in danes, ter povezala s skladateljem Josephom Haydnom, ki je od leta 1761 naprej v mestu deloval kar 40 let. Dvorec z veliko Hydnovo dvorano z mogočnimi stropnimi freskami še danes predstavlja kraj žive kulture, številnih koncertov Haydnove glasbe. 

Župnik v Boštanju Alfonz Žibert je pripeljal s seboj na romanje četverico župljanov. FOTO: Ksenja Hočevar

Mogočne vrtove habsburških vladarjev danes oskrbuje več deset vrtnarjev. FOTO: Andrej Saje

Dobrodošlica gradiščanskega Hrvata škofa Egidija

Romanje smo sklenili z mašo v katedrali sv. Martina, kjer nam je ganljivo dobrodošlico izrekel škof Egidij Živkovič (Ägidius Zsifkovics). Doktor cerkvenega prava se je posebej razveselil dolgoletnih prijateljev, škofa Andreja Sajeta in Janeza Grila – z obema je tesno sodeloval pri pripravi srednjeevropskih shodov, ko je še opravljal pomembne funkcije v avstrijski Cerkvi. Pripadnika velike narodne skupnosti gradiščanskih Hrvatov, z izjemno lepim znanjem hrvaščine, je leta 2010 papež imenoval za škofa v Železnem, kjer gradi, kot je povedal v pridigi, mostove med narodnimi skupnostmi na Gradiščanskem: Avstrijci, Hrvati, Madžari in Romi. Tudi slovenske romarje je povabil, da sledimo trem S-jem - spiritualnost, sinodalnost in solidarnost –, trem temeljem krščanskega življenja. 

V cerkvi sv. Martina je somaševal gradiščanski škof Egidij Živkovič; v cerkvi na vidnem mestu hranijo relikvije sv. Martina. FOTO: Ksenja Hočevar

V cerkvi sv. Martina. FOTO: Ksenja Hočevar

Mesto Železno je leta 1960 postalo škofijsko mesto, ko je bila tam ustanovljena škofija, starodavna  cerkev sv. Martina (z arhitekturnimi elementi iz 13. stoletja in močnimi primesmi baroka in sodobnosti)  pa stolna cerkev. FOTO: Ksenja Hočevar

Mogoče baročne orgle. FOTO: Ksenja Hočevar

Na mogočne baročne orgle, na katere je igral že Hydn, je tudi tokrat igral novomeški organist Matej Burger, škof Egidij pa si je zažele pri maši slišati dve njegovi najljubši slovenski pesmi: Hvali svet Odrešenika in Marija, pomagaj nam, sleherni čas – in obe pesmi z nami glasno zapel. Po maši so nas pogostili v škofijski dvorani. 

Še več utrinkov si oglejte v spodnji fotogaleriji. 

1/8