Letos so se pri maši spomnili na 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.

Niso nehali sanjati, niso klonili in niso zbežali

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je v nagovoru spomnil dogajanja pred 30 in več leti in dejal, da se moramo vedno znova zahvaljevati za ljudi, ki so bili dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju, da so zaznali priložnost, ki se je ustvarila v prostoru in času, obenem pa so imeli jasno vizijo in dovolj veliko srce, ki jih je vodilo pri uresničevanju poslanstva, ki jim ga je zaupalo ljudstvo na plebiscitu pol leta prej.

Vedeli so, da bodo pri uresničevanju samostojnosti nosili glavo v torbi. Nobenega zunanjega zagotovila niso imeli, da bo njihovo prizadevanje uspelo.

Vedeli so sicer, da za njimi stoji skoraj 90 % prebivalcev Slovenije, seveda pa nikakor niso bili naivni, da se ne bi zavedali, da je preveč tistih, ki o osamosvojitvi Slovenije govorijo s stisnjenimi zobmi in s figo v žepu; ki govorijo o sanjah, ne da bi tudi sami sanjali.

»Bili so trezni ljudje, ki so vedeli, da prizadevanje za samostojnost ne bo potekalo mirno. Nasprotovali mu bodo ljudje od znotraj, ki bi stanje spremenili samo toliko, da bi se njihova moč in vpliv še bolj utrdila.

In samostojnost bodo napadli od zunaj, kar se je zgodilo naslednjega dne, 27. junija 1991, ko so naše ceste začeli uničevati tanki, naše nebo preletavati vojaška letala in ko so mrki generali grozili, da bodo z močjo orožja pokorili Slovenijo. Pa niso nehali sanjati, niso klonili in niso zbežali. Slovenija jim je za to hvaležna.«

Nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. FOTO: Ivo Žajdela

Edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda

Spomnil je na 13. februar 1992, ko so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Ob tej priložnosti je Slovenska škofovska konferenca pod vodstvom ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Alojzija Šuštarja izjavila, da je »mednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda.

Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam, zato nanjo kličemo posebni Božji blagoslov.«

Upa, da bo nova vlada našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj

Spomnil je tudi na poglabljanje odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo s sporazumom med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki dejansko predstavlja začetek urejanja odnosov med Republiko Slovenijo in Katoliško cerkvijo na različnih področjih delovanja.

Štirinajsti člen tega sporazuma pa pravi: »Republika Slovenija in Sveti sedež si bosta nadalje prizadevala obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve.«

K temu je dodal, da žal »doslej ni bilo videti neke konkretne pripravljenosti za nadaljnje prizadevanje, da bi obravnavali odprta vprašanja. Nikoli ni bil primeren čas, ali pa razmere niso bile ugodne. Upajmo, da bo vlada, ki je prevzela vodenje države Slovenije, našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj.«

Somaševanje škofov Jurija Bizjaka, Stanislava Zoreta, Andreja Sajeta, Alojzija Cvikla ... FOTO: Ivo Žajdela

Zahvalil se je vladi Janeza Janše

Zahvalil se je vladi, ki je od marca 2020 do konca maja 2022 vodila našo državo v izjemno zahtevnih razmerah pandemije. »Žal so določene skupine in stranke ponovno pokazale nesposobnost za sodelovanje in so na vse načine oteževale reševanje hudih zdravstvenih in gospodarskih problemov. Za vsa obvarovana življenja in v imenu vseh, ki so jim vladni ukrepi olajšali preživetje, se tej vladi iskreno zahvaljujem.«

Dodal je, da smo pred tremi tedni dobili novo vlado, »ki ji želimo modrosti pri vodenju naše države ter še posebej pri varovanju človeškega življenja, zakonskega in družinskega življenja, družbene solidarnosti z ubogimi, bolniki in ostarelimi ter pri zagotavljanju verske svobode. Za to vlado prosimo Božjega blagoslova.«

Slovenska škofovska konferenca je k maši povabila predstavnike družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. FOTO: Ivo Žajdela

»Sanjam, da bi Republika Slovenija postala država ...«

Obenem je nadškof Zore razkril svoje sanje, ki jih ima glede naše države.

»Sanjam, da bi Republika Slovenija postala država, v kateri bo temeljna vrednota prava pravičnost in enakost vseh pred zakonom. V kateri posamezniki, ne glede na položaj, ne bodo jemali v roke pravice in svojevoljno odločali.

Sanjam, da bi Republika Slovenija postala država, ki bo otrokom zagotavljala rast in razvoj v varni skrbi matere in očeta, kar je njihova najbolj osnovna pravica, ki jim je nobena ideologija in nobena država ne sme vzeti.

Sanjam, da bi Republika Slovenija postala država, kjer ne bo spiskov nezaželenih, ampak bodo za vse odprte možnosti za ustvarjanje in osebno rast.

Sanjam, da bi Republika Slovenija postala država, v kateri bodo odločujoči vzpostavljali pogoje za vsestransko rast in razvoj vseh sposobnosti, ki jih imajo naši državljani; ki svojih najbolj prodornih ljudi ne bo omejevala, ampak jih spodbujala.

Sanjam, da bi Republika Slovenija imela voditelje, ki bodo nastopali kot državniki v najboljšem pomenu besede, in da bi njeni prebivalci postajali državljani, ki so sposobni videti sadove in po njih presojati sposobnosti tistih, ki obljubljajo grozdje na trnu in smokve na osatu.«

Pridiga je v celoti v priponki.

Maša za domovino, pridiga nadškof Stanislav Zore, 22. 6. 2022.doc

Politiki: generalni državni tožilec Drago Šketa, varuh človekovih pravic Peter Svetina, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Ivo Žajdela

Pel je Zbor Slovenske filharmonije

K zahvalni maši za domovino ob dnevu državnosti je Slovenska škofovska konferenca povabila predstavnike družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Udeležili so se je predsednik republike Borut Pahor, državnega sveta Alojz Kovšca, varuh človekovih pravic Peter Svetina in drugi.

Pri bogoslužju so sodelovali Vojaški vikariat pri Slovenski vojski, kvintet trobil Slovenske vojske in Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča.