V koprski stolnici Marijinega vnebovzetja je bila sobota, 6. novembra, praznična. Za štiriletni projekt pridobitve, namestitve na prenovljeni kor in uglasitve novih mogočnih orgel, največjega cerkvenega inštrumenta pri nas, so se »zahvalili Bogu in njegovi previdnosti«, kot je dejal v uvodu v slavje stolni župnik Primož Krečič: »Praznik blagoslova in dokončanje orgel spominja na dogodek vstajenja po prehojeni poti.« 

Na začetku maše je škof Jurij Bizjak pred oltarjem zmolil blagoslovno molitev, zatem pa odšel na kor in orgle, kor in pevce blagoslovil, zatem so orgle prvič zadonele, skladbo Franca Schmidta Preludium v D duru je zaigral akademski organist Miran Butkovič. 

Maša, ki jo je ob somaševanju nuncija Jean Marie Speicha, nadškofov Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla, škofov Petra Štumfa, Andreja Sajeta in Franca Šuštarja ter številnih istrskih duhovnikov daroval koprski škof Bizjak. Na koru je združeni zbor istrskih župnij pod vodstvom treh zborovodij prepeval mašo primorskega skladatelja Andreja Makorja. 

(Več o orglah in slavju v novi tiskani Družini, župnika Primoža Krečiča bomo predstavili v rubriki Osebno) 

Škof Bizjak: »Kakor je kralj David sprejel skrinjo zaveze, tako slovesno sprejemamo v naše svetišče orgle«

»Koprska stolnica se danes veseli novih orgel in jih radostna sprejema pod svojo streho,« je dejal v pridigi škof Bizjak: »Toliko desetletij je župnija hrepenela po novih orglah, pripravljala načrte in zbirala sredstva, se posvetovala in iskala možnosti, da bi v svojo stolnico postavila orgle, ki bi bolj ustrezale njeni prostornini in željam njenih pevcev in organistov, glasbenih umetnikov in vseh ljubiteljev glasbene umetnosti. Pa je vedno nekaj udarilo vmes in že doseženi dogovori in načrti so splavali po vodi.« 

Koprski škof Jurij Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal.

Dokler se na obzorju, je spomnil škof, »ni pokazala veličastna ponudba naših dobrotnikov iz Züricha, ki je kakor vzhajajoče sonce razsvetlila našo pot do veličastne kraljice glasbil, ki jo zdaj veselo pozdravljamo in slovesno sprejemamo v naše svetišče, kakor je kralj David sprejel skrinjo zaveze na Sionu: 'David in vsa hiša Izraelova pa sta rajala pred Gospodom z vsemi glasbili in citrami, s harfami in bobni, z zvončki in cimbali … Tako sta David in vsa hiša Izraelova prenesla skrinjo Gospodovo z radostnimi vzkliki in donenjem trombe'. Z enakim navdušenjem tudi mi danes sprejemamo in pozdravljamo naše orgle.« 

Orgle sestavlja množica registrov in piščali in so največje in najmočnejše, najbogatejše in najbolj izrazno glasbilo. Orgle so orkester v malem in organist je maestro, ki hkrati igra na glasbilo in dirigira celemu orkestru. Kakor se v orglah prepoznavajo posamezna glasbila, tako se v igranju orgel more prepoznati vsak človek in, ko zadonijo vse piščali, se v njih more prepoznati vsa skupnost in celotna družba. Zato so orgle na poseben način pisane na kožo vsakemu človeku in celotni družbi. (škof Bizjak)

»V zvoku orgel je prihodnost sveta!« FOTO: Tatjana Splichal.

Orgel se veseli vsa škofija, naj božajo in dramijo ušesa

Da dragocene orgle ne bodo služile in koristile samo stolnici in samo Kopru, temveč bodo na razpolago tudi drugim ustanovam in posameznikom, civilnim in cerkvenim, znotraj in zunaj meja naše škofije in naše dežele je dejal škof Bizjak: »Zato se novih orgel veseli tudi vsa škofija in izreka priznanje vsem ustanovam in posameznikom, ki so na strokovnem področju prispevali svoj delež, da so orgle zdaj postavljene na svoje mesto, in se iskreno zahvaljuje tudi vsem dobrotnikom, ustanovam in posameznikom, ki so prispevali svoj delež za kritje stroškov izgradnje povečanega kora in postavitve orgel.« 

Škof Bizjak je z mislijo načrtovalca orgel, velikega francoskega organista Jeana Guillouja, da so »orgle glasbilo Stvarnika v najboljšem pomenu besede! Tudi če Cerkev dandanes ni več tako navdušena nad glasbo kot je bila nekoč, orgle bodo obstale! V zvoku orgel je prihodnost sveta!« 

Koprski škof je zaželel, »naj v zvoku orgel tudi prihodnost naše stolnice in naše škofije, prihodnost našega Kopra in naše Primorske, prihodnost naše Slovenije in naše Evrope. Naj si na njih dajo duška naši organisti in dirigenti, naši zborovodje in pevci, naši skladatelji in organizatorji. Naj božajo in dramijo ušesa naših poslušalcev in naj se pridružujejo petju devetih korov angelov na nebeških višavah.«

Papež Benedikt XVI piše: 'Orgle se od nekdaj in upravičeno imenujejo kralj glasbil, ker povzemajo vse glasove stvarjenja in odmevajo polnost človeških občutij, od veselja do žalovanja, od zahvaljevanja do pritoževanja. Še več, kakor vsaka kakovostna glasba tudi orgle presegajo zgolj človeško raven in usmerjajo v božansko. Velika barvitost orgelskih zvokov, od najbolj tihih do skrajno mogočnih, postavlja orgle nad vsa druga glasbila. Orgle zmorejo izraziti vse razsežnosti človeškega življenja. Raznovrstne zmožnosti orgel nas na neki način spominjajo na brezmejnost in veličastnost Boga.' (škof Bizjak)

Nuncij Speich: »Orgle omogočajo dostop do najboljšega, kar je v človeku«

V programu po maši so zbrane v koprski stolnici nagovorili koprski župan Aleš Bržan, nuncij Jean Marie Speich in predsednik države Borut Pahor. »Orgle so dokaz, da je Koper živo mesto, polno ljudi, ki spoštujejo, negujejo in bogatijo svojo kulturno, zgodovinsko in versko dediščino,« je dejal župan Bržan in dodal, da bodo z orglami »dvignili kulturno ponudbo, pritegnili v mesto številne umetnike, mladim pa pokazali pot v svet orgelske glasbe.« Spoštljivost je po besedah župana občutek, ki prežame ob novih orglah: »Naj bo spoštljivost tudi zvok, ki bo donel po vsem mestu in tudi širše.« 

Nuncij Jean Marie Speich. FOTO: Tatjana Splichal.

Nuncij Speich je v imenu papeža Frančiška pozdravil »posrečeno pobudo, preko katere se je koprsko stolnico opremilo s tem fantastičnim inštrumentom, ki bo dal veljavo ne samo stolnici tega mesta in obogatil bogoslužna opravila, temveč bo samo mesto Koper naredil za privilegiran in edinstven kraj, kjer se bomo lahko poslušali in se poglobili v izvrstna glasbena dela, ki v tem tako posebnem času omogočajo dostop do najboljšega, kar je v človeku, do vzvišene umetnosti in do Božjega, ki ga tako zelo potrebujemo.«

»Če obstaja kateri inštrument, ki presega ostale glede na veličastnost in kompleksnost, so to orgle. Gre za inštrument, ki sega v višave. To je inštrument, ki zahteva virtuoznost prstov obrtnikov in organistov; ima namreč več manualov, postavljenih eden nad drugega, in na tisoče piščali. Meh, ki poganja tega velikana, nudi neskončno melodičnih variacij. Zato lahko rečemo, da so orgle kraljica glasbil, njihova glasba pa je nebeška« (apostolski nuncij Jean Marie Speich)

Predsednik Pahor pa je v nagovoru potegnil vzporednico med orglami in latinico. »Kjer je latinica, tam so orgle. Gre za več kot vzporednost, gre za prepletenost besede in glasbe, globoko kulturno in globoko človeško prepletenost, v kateri z besedo komuniciramo že izoblikovane misli, glasba pa izraža in nagovarja čutenje in vse tisto, česar ne znamo povedati.« 

Predsednik Borut Pahor. FOTO: Tatjana Splichal.

Glasba in beseda sta po predsednikovih besedah »duhovni prvini, ki sta nepogrešljivi slovenskemu narodu, mejnikom njegove preteklosti, sedanjosti in gotovo tudi prihodnosti. Kaj bi brez Trubarja in njegovih naslednikov, kaj bi brez Gallusa in njegovih naslednikov? Mnoga stoletja so vsi poeti rasli ob orglah.«

»Povezovati in združevati. Povezovati in združevati – mar ni to ideal ustvarjalno delujoče družbe? Želim, da bi koprske orgle združevale in v harmoniji prepletale glasbe, jezike in ljudi. Orgle so simbol harmonije, harmonije, ki je v odnosih med ljudmi, zlasti ob teh težkih časih, vsi pogrešamo. Naj nam orgle dajo navdih in moči, da vrnemo harmonijo v naše odnose in da v spoštljivosti in solidarnosti premagamo krizo in se skupaj veselimo lepe prihodnosti. Naj nam bodo v zadovoljstvo, tukajšnjim ljudem v čast, vsem pa v navdih za vse, kar je v življenju tako lepo.« (predsednik Borut Pahor)

Inavguracija orgel – z duhovnikoma Martinom Šuštarjem in Mirkom Butkovičem

Po nagovorih sta duhovnika Martin Šuštar, voditelj Škofijske komisije za orgle v škofiji Koper, z besedami, za orglami pa Mirko Butkovič, predstavila zmogljivost mogočnih orgel z 68 registri in 5520 piščali. 

Martin Šuštar. FOTO: Tatjana Splichal.

Spomnimo: orgle so v Koper dobili iz Švice po zmagi na razpisu, ko v Zurichu odločili za menjavo orgel v dvorani Tonhalle, kjer so služile od leta 1988, zanje jih je načrtoval francoski organist Jean Guillou. V Koper so jih prepeljali spomladi leta 2019, zatem so začeli s prenovo in povečanjem kora ter namestitvijo in uglaševanjem velikega inštrumenta. Delo je na koprskem koru vodila orglarska delavnica iz Maribora, projekt pa usklajevala projektna skupina za postavitev orgel v koprski stolni župniji; v skupini sta poleg župnika Primoža Krečiča levji delež opravila pobudnika za projekta organist Mirko Butkovič in stolni zborovodja Miran Bordon, nepogrešljiv pri komunikaciji z mediji pa je bil David Tomovski. Na današnjo nedeljo, ko obhajajo obletnico koprske stolnice, bo slovesno že pri deseti maši, zvečer pa bo prvi iz cikla inavguracijskih koncertov, ob 18. uri bo koncert dunajskega organista Piera Damiana Perettija.

(Več o orglah in slavju v novi tiskani Družini, tudi o tem, kdo je župnik Primož Krečič, ki je vodil projekt novih orgel in kakšna je bila njegova pot do stolnega župnika) 

Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal:

1/11