Od obljubljenih 4,5 milijarde dolarjev pomoči za odpravljanje težav z oskrbo s hrano naj bi dve milijardi namenili za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Pomoč bo namenjena podpori prizadevanjem v več kot 47 državah. Nekatere nevladne organizacije so sicer izrazile razočaranje nad današnjimi rezultati vrha držav G7 in jih označile kot neustrezne.

Oxfam: Potrebovali bi vsaj 29 milijard dolarjev

Pri nemški podružnici nevladne organizacije Oxfam ocenjujejo, da bi bilo za končanje lakote in financiranje nujne pomoči v hrani, h kateremu pozivajo Združeni narodi, potrebnih vsaj 29 milijard dolarjev, poročanje nemške agencije dpa povzema STA. Ob tem dodajajo, da se sedmerica najrazvitejših držav na svetu ni zavzela za odpis dolga prizadetim državam z nizkimi in srednjimi dohodki.

Obljubljeni znesek daleč od zahtevanega

Podobnega mnenja je Stephan Exo-Kreischer iz nevladne organizacije One Germany, v kateri si prizadevajo odpraviti skrajno revščino in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Poudaril je, da je znesek, ki so ga obljubile države G7, daleč od zahtevanega. Ob tem je povedal, da je Svetovni program za hrano (WFP) samo letos zahteval 21,5 milijarde dolarjev in dodal: »Poleg tega pri G7 še niso odgovorili na to, kako nameravajo pomagati prekiniti blokado v Črnem morju, da bi ukrajinska pšenica končno dosegla ljudi, ki jo nujno potrebujejo.«

Skupino držav G7 sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, ZDA in Japonska.

Stoltenbergova podpora Ukrajini pred vrhom Nata

Vojna v Ukrajini bo prav tako v ospredju pogovorov tridnevnega vrha Nata, ki se danes začenja v španski prestolnici. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred začetkom tridnevnega vrha Nata v Madridu dejal, da bo zavezništvo okrepilo podporo Ukrajini.

Stoltenberg je že včeraj na Twitterju zapisal, da bo Nato število svojih sil za hitro odzivanje povečal na več kot 300.000. Trenutno je teh sil okoli 40.000. Poleg tega naj bi zveza Nato v nekaterih članicah namestila dodatno vojaško opremo in oborožitvene sisteme, vključno s sistemi zračne obrambe.

Ena od pomembnejših tem na dnevnem redu držav članic Nata bo tudi obravnava prošenj Švedske in Finske za pridružitev zavezništvu. Slovenska vlada je sicer na današnji dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev Protokolov o pristopu Švedske in Finske k Severnoatlantski pogodbi ter ju poslala v potrditev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora RS.