Povod za tridnevno zasedanje je bil kriza duhovniških poklicev, ki so jo občutno zaostrili tudi škandali spolnih zlorab v Cerkvi, kot je po navedbah spletnega portala Vatican News že na začetku srečanja pojasnil kardinal Marc Ouellet, eden od organizatorjev simpozija.

Temeljne izjave predavateljev so se nanašale na nalogo vseh krščenih kristjanov, da živijo in posredujejo svojo vero. Obenem so bile izrečene številne spodbude za bolj uravnotežen odnos in več sodelovanja med duhovniki, redovniki in laiki, kar pa je treba storiti v skladu z vsakim posameznim poklicem in karizmo.

Možnost podeljevanja mašniškega posvečenja ženskam ni primeren način za priznanje njihovega dostojanstva.

Udeleženci srečanja so razpravljali tudi o vprašanju celibata in duhovniškega posvečevanja žensk. Italijanska profesorica dogmatike Michelina Tenace je v svojem nagovoru minuli petek zvečer odločno zavrnila možnost podeljevanja mašniškega posvečenja ženskam. To »ni primeren način za priznanje njihovega dostojanstva«, kajti cerkvene službe »niso pravica, temveč dolžnost«: s tem je Tenacejeva zavrnila tudi vse »ideološke, torej feministične pristope« do tega vprašanja.

Prav tako ne bi zadoščala vnovična vzpostavitev starodavnega diakonata žensk. »Treba je storiti več,« je spodbudila Tenacejeva, članica prve komisije, ki jo je na to temo ustanovil papež Frančišek. Dosti bolj so potrebne nove oblike, da besede o splošnem duhovništvu vseh krščenih ne bi ostale zgolj nekaj abstraktnega.

Na odgovornih položajih v Cerkvi je še vedno premalo žensk.

Redovnica in ena vodilnih sodelavk v rimski kuriji, s. Alessandra Smerilli, je kritično ocenila, da je na odgovornih položajih v Cerkvi še vedno premalo žensk. Toda pomembnejši problem je, kako lahko Cerkev še bolje opravlja svojo službo med ljudmi in to vprašanje bi moralo imeti prednost.

Kardinal Luis Antonio Tagle. FOTO: Vatican Media

Primer večjih izzivov je opisala italijanska katoličanka in ulična delavka Chiara Arimante, ustanoviteljica skupnosti »Nuove orizzonte« (Nova obzorja). Omenjena skupnost skrbi predvsem za mlade in migrante, ki se znajdejo na ulici ali zaidejo v kakršne koli druge težave. Katoličani bi se morali soočiti s tolikšno »lakoto po ljubezni« ter preseči dualizem med duhovniki in laiki ter preplezati hierarhično piramido, ki se je gradila skozi stoletja. Dosti bolj pomembno je, tako Amirantejeva, da bi znova odkrili splošno »krščansko duhovništvo« na skupnem imenovalcu svetega krsta.

Po mnenju španskega teologa Emilia Justa je povsem mogoče, da bi v posameznih primerih mašniško posvečenje podelili tudi starejšim poročenim moškim, ki so si že ustvarili družino in so že zaključili vzgojo otrok.

Španski teolog Emilio Justo je izrekel odločno podporo obveznemu celibatu za duhovnike v Katoliški cerkvi. V prvem tisočletju so na Zahodu delovali tudi nekateri poročeni duhovniki, ki pa so morali celibat živeti tudi v zakonu. Po njegovem mnenju je torej povsem mogoče, da bi v posameznih primerih mašniško posvečenje podelili tudi starejšim poročenim moškim, ki so si že ustvarili družino in so že zaključili vzgojo otrok. Justo obenem celibat opisuje kot »drugačen način, kako ljubiti in biti ljubljen« - kot »ljubezen do Cerkve in vseh ljudi v cerkvenem občestvu«.

Kardinal Kurt Koch je opozoril, da so si krščanske cerkve med seboj še najbolj oddaljene ravno pri vprašanju cerkvenih služb. Pri tem je gotovo najzahtevnejše vprašanje mašniškega posvečevanja žensk. Medtem ko se Katoliška in Pravoslavna cerkev strinjata, da naj ženskam ne bi podeljevali mašniškega posvečenja, jima protestantske Cerkve očitajo pomanjkanje v razumevanju Cerkve, tako predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani.