Akademik Lebič z odprtimi očmi spremlja svet okoli sebe, nenehno išče nove izzive in s svojo prisotnostjo bogati vsak pogovor. S svojimi mislimi in razmišljanji o glasbi ter svetu nasploh prinaša modrost, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj in globokega razumevanja življenja. Pri svojem ustvarjanju in razmišljanju ostaja zvest notnemu papirju, svinčniku in pisalnemu stroju. Čeprav ne odobrava vsega tehnološkega napredka, je njegov skladateljski jezik presenetljivo napreden in inovativen. V njegovih delih se prepletata starodavni mistični in sodobni glasbeni jezik, kar ustvarja most med preteklostjo in sedanjostjo ter privlači tako poslušalce kot izvajalce.

Preberite tudi: Lojzetu Lebiču ob 90. jubileju

Zvestoba domači zemlji

Lebičeva zavezanost zborovski kompoziciji izhaja iz prepričanja, da je ljudska glasba najvišja vrednota nekega naroda. Lebič ljudski pesmi najprej prisluhne, nato pa jo skrbno, avtentično in izvirno prenese v svoje obdelave, pri čemer natančno ohranja njene vrednote. Prav te kompozicije, ki predstavljajo njegove začetke, so postale stalnica zborovskih repertoarjev. Le kdo ne pozna skladb kot so Trauniče so žie zalene, Ta drumlca je zvomlana, ali Šocej moj sel? Poznejše, bolj kompleksne obdelave ljudskih motivov, kot so Luba vigred se rodi, Visoki rej, Pesem od zarje, Zmiərom moram bondrati, in Kako kratek je ta čas, so prav tako postale ključne v slovenski zborovski poustvarjalnosti. V teh delih skladatelj izkazuje svojo zvestobo domači zemlji, še posebej rodni Koroški, saj vse predloge obdelav najdeva prav v občutenih koroških melodijah.

V svojih kompozicijah skladatelj Lojze Lebič dosledno ostaja zvest domačim besedilom in se izogiba uporabi tujih. Svojo globoko naklonjenost materinščini izkazuje z izjemno skrbnostjo pri izbiri besedil slovenskih pesnikov, ko so Josip Murn Aleksandrov, Dragotin Kette, Viktor Konjar in Frane Puntar. Njegove uglasbitve besedilom dajejo novo, poglobljeno razsežnost, saj jih Lebič tankočutno prepleta s svojo glasbo in poudarja njihovo emocionalno bogastvo.

Izjemen skladatelj, mislec, domoljub

Njegova dela so postala stalnica v repertoarju slovenskih in tujih zborov, saj s svojo intenzivnostjo in zahtevnostjo izvajalcem ponujajo izziv, poslušalcem pa nepozabno umetniško izkušnjo, ki jih posrka v pripovedno moč glasbe. Lojze Lebič s svojim opusom neizbrisno zaznamuje slovensko glasbo in ji zagotavlja pomembno mesto tudi na svetovnem glasbenem prizorišču. Slovenski narod lahko upravičeno čuti ponos, da ima med seboj tako izjemnega skladatelja in globokega misleca, ki ostaja zvest svojim umetniškim in etičnim načelom. Spoštovanemu in dragemu akademiku Lebiču iz srca voščimo še veliko ustvarjalne moči in zdravja!

Daljši prispevek boste lahko prebrali v 35. številki Družine.