Življenje in začetki

Jakob Petelin ‒ Kranjski (lat. Iacobus Gallus Carniolus, Carniolanus, tudi Handl ali Händl) je bil pred več kot štirimi stoletji eden prvih in najbolj znanih evropskih poznorenesančnih skladateljev. Rodil se je konec julija 1550 na Kranjskem (Šentviška gora na Tolminskem ali Ribnica) in umrl 18. julija 1591 v Pragi, kjer je tudi pokopan. Sam je zatrjeval, da je Kranjec. Vse drugo okrog njegovega rojstva je zavito v skrivnost. Domnevno šolanje v cistercijanskem samostanu v Stični je lahko dopolnil z glasbeno izobrazbo, saj so tam poučevali tudi glasbo.

Sam je zatrjeval, da je Kranjec.

Od Avstrije do Češke

V mladosti je potoval po Spodnji Avstriji in živel v obdonavskih samostanih Zwettl in Melk. Tu se je začel uvajati v kompozicijsko ustvarjalnost. Pot ga je vodila v Zábrdovice, kjer je ostal najmanj tri leta. Leta 1574 je postal pevec v dvorni kapeli. Kdaj jo je zapustil, ni znano. Potem je še naprej potoval, da bi se izmojstril v glasbenem ustvarjanju. 

Delal je tudi ponoči in  vse svoje imetje vložil v tisk svoje glasbe.

Na tem področju so bili vodilni samostani v Avstriji, na Češkem, Moravskem, v Šleziji in na Slovaškem. Gallusu je bila najbliže Češka. Najdemo ga v Kroměřížu, Pragi in Olomucu, pa tudi v Vroclavu. Gallusovo ime se pojavi še v manjših krajih, na primer v Louki pri Znojmu, Gorlicah in Lignici. Skladatelj je bil povsod v tesnem stiku s tamkajšnjimi opati in škofi. Profesionalen glasbeni pouk je namreč dotlej pridobil le kot pevec dvorne kapele na Dunaju, na tej podlagi pa je študij kompozicije nadaljeval kot privatist pri drugih strokovnjakih in učenih menihih.

Prvo mašo je zložil v Pragi

Gallus je leta 1578 v Pragi na podlagi vseh (novih) izkušenj in spoznanj zložil svojo (prvo latinsko) mašo. Iz Prage je proti koncu leta 1579 odšel v Olomuc, kjer je bil 26. julija 1580 že kapelnik škofa Stanisława Pawłowskega. Tam je ostal do 26. julija 1585. Nato se je vrnil v Prago, kjer so začeli leta 1586 tiskati njegovo največjo zbirko Opus musicum. Nadzoroval je tisk. 

Preživljal se je tako, da je vodil zbor v cerkvi sv. Janeza na Bregu v Pragi. Cerkve in njenega pokopališča, kjer naj bi bil domnevno pokopan Gallus, danes ni več. Službo je Gallus obdržal vse do konca življenja. Umrl je v svojem 41. letu, očitno od izčrpanosti, saj je sam zapisal, »[…] da je delal /tudi/ ponoči in da je vse svoje imetje vložil v tisk /svoje/ glasbe […]«. Pri tem so ga najbolj izdatno podpirali cerkveni dostojanstveniki, ki so tedaj branili katolištvo pred reformacijo. Gallus je torej ustvarjalni vrh dosegel na Moravskem in Češkem, v širnem svetu, pa vendar v bližini svoje domovine. 

Prebrali ste del članka, ki je bil najprej objavljen v reviji SLO – slovenski zgodovinski magazin, 2/2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ in spremljate tudi na Facebooku. Naročila v spletni trgovini: https://bit.ly/3MzlwXz ali na narocila@druzina.si, 01 360 28 28.