Slovenski biografski leksikon navaja, da je leta 1940 napisal Slovensko mašo za bariton solo in dvojni godalni kvartet. Skladbe verjetno nihče podrobno ne pozna in bi jo veljalo pogledati in presoditi o smotrnosti izvedbe.

Leta 1936 je bila v glasbeni prilogi Cerkvenega glasbenika objavljena Škerjančeva Ave Maria za štiriglasni ženski zbor. Nastala je dve leti prej, leta 1934. Pred dobrimi tridesetimi leti sem jo izbrskal v NUK-u in jo uvrstil na repertoar Cerkvenega dekliškega zbora Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem. Uspešno smo jo prepevali na številnih koncertih, tekmovanjih in seveda tudi pri mašah.

Uspešno smo jo prepevali na številnih koncertih, tekmovanjih in seveda tudi pri mašah.  

Spomnim se, da mi je nekdo po enem izmed koncertov povedal, da je Stanko Premrl nagovoril Škerjanca, naj vendarle napiše kakšno skladbo za objavo v Cerkvenem glasbeniku in je čez nekaj časa dobil na uredniško mizo Ave Mario. Skladba je vsekakor nekaj posebnega v slovenski sakralni glasbi. Vidi se, da se je Škerjanc ukvarjal z analizo Gallusovih skladb, saj ne moremo zgrešiti tipičnih akordnih zvez iz motetov kranjskega renesančnega mojstra, osrednji del skladbe pa je oblikovan kot bicinij. Skladatelj agogičnih in dinamičnih oznak ni vpisal, verjetno po vzoru renesanse. Sicer pa nam interpretacijo narekuje glasba sama, ki učinkovito odslikava izbrano besedilo.

Skladba je vsekakor nekaj posebnega v slovenski sakralni glasbi.

Jasen kompozicijski stavek omogoča prestavitve v druge zborovske zasedbe. Stavek za moški zbor je postavljen veliko septimo nižje. Mislim, da bo v tej zasedbi v f-molu zazvenela bolje kot v e-molu. V osrednjem, v osnovi dvoglasnem delu skladbe, sem glasove razporedil drugače, kot so v osnovni verziji za ženski zbor. Predlagam, da se na tem mestu druge tenorje in baritone pomeša med sabo tako, da bodo melodije odpete s primerno barvo zvoka in dovolj glasovno sproščeno.

Po premisleku sem našel dobre rešitve tudi za prestavitev za mešani zbor. Ker je drugi alt v ženskem zboru pisan zelo nizko, sem ga v mešani zasedbi nadomestil s tenorjem, mestoma sem podvojil ženske glasove z moškimi. V osrednjem delu sem vzpostavil dialog med ženskimi in moškimi glasovi, skladba pa se učinkovito zaključi s širokimi šestglasnimi akordi. Osnovna skladateljeva ideja je ostala nedotaknjena, razširil se je le zvočni prostor, v katerem se pojavi.

Podobnih skladb v našem cerkvenoglasbenem repertoarju pravzaprav nimamo, zato sem prepričan, da je objavljena Ave Maria Lucijana Marije Škerjanca v verzijah za tri različne zborovske zasedbe precejšnja programska obogatitev. Le opogumiti se je potrebno, jo dobro preučiti in jo postaviti na notni pult.

Notno prilogo lahko naročite tule: narocila@druzina.si, 01/360 28 28.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (1/2023).