Škabrijel
Objava:
09. 01. 2009 / 08:43
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Škabrijel
Človek bi se moral pogosteje obračati po vetru. Koristi takega početja so dobro znane tistim, ki jih pozimi iz oblačne in zamegljene notranjosti rado odnese proti Primorski, kjer jih pričakata sonce in modrina. Teta burja pač temeljito pometa pred seboj in z neba vneto preganja sivino. Med vzpetinami, ki jih oplazi njena metla,
je tudi Škabrijel nad Novo Gorico. Čeprav leži poleg bolj znanega Sabotina in Svete Gore, na njegovih stezah ne manjka sprehajalcev in pohodnikov, ki prihajajo po sprostitev, lep razgled ali na zmenek z zgodovino.
Škabrijel, ki so ga nekoč imenovali tudi Sv. Gabrijel in gora svetega Gabrijela, spada med tiste kraje, ki so jih med prvo svetovno vojno najgloblje preorale granate in najbolj namočila kri vojakov. Boji na njem so se hudo razbesneli med enajsto soško ofenzivo avgusta in septembra 1917, ko je smrt na obeh straneh bojne črte pokosila na tisoče mož. Italijanske enote so se poskušale za vsako ceno prebiti čez Škabrijel, vendar so jim to preprečili slovenski polki, ki so imeli pri tem velike izgube. O vsem tem govorijo knjige, spomeniki ter jarki in kaverne, v katerih so se nekoč skrivali vojaki. Toda njihov glas je tako tih, da ga slišijo samo tisti z izostrenim posluhom za našo preteklost.
Na Škabrijel pelje več prijetnih poti. Ena izmed njih se začne pri gostišču Kekec, kamor se lahko pripeljemo iz Kromberka mimo pokopališke cerkve Sv. Trojice ali povzpnemo peš. S parkirišča pod gostiščem nadaljujemo po asfaltni cesti, ki se za ovinkom obrne proti vzhodu. Nad krošnjami zagledamo razpotegnjeni vršni del Škabrijela. Zaradi borov je obarvan zeleno, pobočja pod njim pa so rjava, saj tam prevladujejo listavci. Na levi vidimo tudi poseko, kjer je vrh z razglednim stolpom.
Ko cesta izgubi asfaltno prevleko, zavijemo na levo mimo vodnega zajetja, na naslednjem razcepu pa desno navkreber (naravnost bi šli proti Prevalu in Sveti Gori). Kmalu znova zagledamo vrh, saj se s kamenjem posut kolovoz za krajši čas izvije iz objema dreves. Na levi nas spremlja gozd tankih debel, na desni je po tleh pogrnjen pas porjavele trave. Ko se drevje znova zgosti, prestopimo na dobro uhojeno stezo, ki se dotakne ograjenega posestva in znova ponikne v gozdu. Ob deževju je ta del poti precej blaten, zato so iz kamenja in debel naredili nekaj stopnic, ki tu in tam štrlijo iz golih tal. V zadnjem delu se steza požene poševno čez pobočje, povzpne na sleme, zavije proti severu in čez manjši prag zavihti na vrh. Na njem stoji razgledni stolp, nekaj lesenih klopi, kovinska skrinjica z vpisno knjigo in kamnit spomenik padlim vojakom.
Odkar so na Škabrijelu postavili razgledni stolp, s katerega se lahko odpravimo na dolg potep po valoviti pokrajini med Alpami in Jadranom, je izlet nanj še zanimivejši. Zelo lep je pogled na sosednjo Sveto Goro, za katero se razprostira veriga zasneženih gora. Tam so Spodnje Bohinjske gore, izza katerih pogleduje Triglav, pa Krn, Kaninsko pogorje in vrhovi daleč čez mejo v sosednji Italiji. Na severozahodu se v polmraku pod Sabotinom skriva Soča. Na vzhodu valovijo prostrana pobočja Trnovskega gozda, ki se nad Vipavsko dolino prelomijo in spustijo v globino. Na jugu se na robu kraške planote rišejo obrisi Črnih hribov s Trsteljem, na jugozahodu pa se v daljavi leskeče morje.
Čeprav so nekateri prepričani, da razgledni stolp ne spada k spomeniku padlim vojakom, se oba na simbolni ravni vendarle navezujeta drug na drugega. Če bi bilo na svetu več razgledanosti in če bi pogled posameznika večkrat segel onkraj osebnih koristi, potem takih spomenikov, kakršen je na vrhu Škabrijela, najbrž ne bi bilo.
Andrej Praznik
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče:
gostišče Kekec nad Solkanom
Višinska razlika:
približno 320 metrov
Dolžina vzpona: 45 minut
Kratek opis poti: Do gostišča Kekec pripelje dobra dva kilometra dolga asfaltna cesta iz Kromberka, ki gre mimo pokopališke cerkve Sv. Trojice. S parkirišča pod gostiščem nadaljujemo po cesti, ki se za ovinkom obrne proti vzhodu. Na koncu asfalta zavijemo levo na kolovoz, na naslednjem razcepu pa desno navkreber. Nekaj minut še hodimo po kolovozu, potem prestopimo na stezo, ki nas med drevjem pripelje na vrh. Na njem stoji razgledni stolp, s katerega je lep razgled na razgibano pokrajino med Alpami in morjem. Pot je dovolj dobro označena in zelo primerna za družinski izlet z otroki. Če nameravamo izlet na Škabrijel združiti z obiskom Svete Gore, je primerno izhodišče za vzpon tudi prelaz Preval, ki leži med Škabrijelom in Sveto Goro.
Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000
Nedeljska maša
V župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je maša vsako nedeljo ob 9., 11. in 19. uri.
Nekateri so prepričani, da si vera in znanost nasprotujeta, v dokaz pa navajajo usodo Giordana Bruna in nekaterih drugih. Toda zgodovina nam ponuja tudi veliko nasprotnih dokazov. Pred nekaj dnevi je minilo 125 let od smrti ??? (glej geslo križanke), ki je bil opat avguštinskega samostana v Brnu, hkrati pa velja tudi za utemeljitelja genetike. Z večletnimi poskusi križanja različnih sort graha je odkril osnovne zakonitosti dedovanja. Dognanja je leta 1865 objavil v zborniku brnskega naravoslovnega društva, vendar so ostala neopažena, dokler jih niso nekaj desetletij pozneje znova odkrili.
je tudi Škabrijel nad Novo Gorico. Čeprav leži poleg bolj znanega Sabotina in Svete Gore, na njegovih stezah ne manjka sprehajalcev in pohodnikov, ki prihajajo po sprostitev, lep razgled ali na zmenek z zgodovino.
Škabrijel, ki so ga nekoč imenovali tudi Sv. Gabrijel in gora svetega Gabrijela, spada med tiste kraje, ki so jih med prvo svetovno vojno najgloblje preorale granate in najbolj namočila kri vojakov. Boji na njem so se hudo razbesneli med enajsto soško ofenzivo avgusta in septembra 1917, ko je smrt na obeh straneh bojne črte pokosila na tisoče mož. Italijanske enote so se poskušale za vsako ceno prebiti čez Škabrijel, vendar so jim to preprečili slovenski polki, ki so imeli pri tem velike izgube. O vsem tem govorijo knjige, spomeniki ter jarki in kaverne, v katerih so se nekoč skrivali vojaki. Toda njihov glas je tako tih, da ga slišijo samo tisti z izostrenim posluhom za našo preteklost.
Na Škabrijel pelje več prijetnih poti. Ena izmed njih se začne pri gostišču Kekec, kamor se lahko pripeljemo iz Kromberka mimo pokopališke cerkve Sv. Trojice ali povzpnemo peš. S parkirišča pod gostiščem nadaljujemo po asfaltni cesti, ki se za ovinkom obrne proti vzhodu. Nad krošnjami zagledamo razpotegnjeni vršni del Škabrijela. Zaradi borov je obarvan zeleno, pobočja pod njim pa so rjava, saj tam prevladujejo listavci. Na levi vidimo tudi poseko, kjer je vrh z razglednim stolpom.
Ko cesta izgubi asfaltno prevleko, zavijemo na levo mimo vodnega zajetja, na naslednjem razcepu pa desno navkreber (naravnost bi šli proti Prevalu in Sveti Gori). Kmalu znova zagledamo vrh, saj se s kamenjem posut kolovoz za krajši čas izvije iz objema dreves. Na levi nas spremlja gozd tankih debel, na desni je po tleh pogrnjen pas porjavele trave. Ko se drevje znova zgosti, prestopimo na dobro uhojeno stezo, ki se dotakne ograjenega posestva in znova ponikne v gozdu. Ob deževju je ta del poti precej blaten, zato so iz kamenja in debel naredili nekaj stopnic, ki tu in tam štrlijo iz golih tal. V zadnjem delu se steza požene poševno čez pobočje, povzpne na sleme, zavije proti severu in čez manjši prag zavihti na vrh. Na njem stoji razgledni stolp, nekaj lesenih klopi, kovinska skrinjica z vpisno knjigo in kamnit spomenik padlim vojakom.
Odkar so na Škabrijelu postavili razgledni stolp, s katerega se lahko odpravimo na dolg potep po valoviti pokrajini med Alpami in Jadranom, je izlet nanj še zanimivejši. Zelo lep je pogled na sosednjo Sveto Goro, za katero se razprostira veriga zasneženih gora. Tam so Spodnje Bohinjske gore, izza katerih pogleduje Triglav, pa Krn, Kaninsko pogorje in vrhovi daleč čez mejo v sosednji Italiji. Na severozahodu se v polmraku pod Sabotinom skriva Soča. Na vzhodu valovijo prostrana pobočja Trnovskega gozda, ki se nad Vipavsko dolino prelomijo in spustijo v globino. Na jugu se na robu kraške planote rišejo obrisi Črnih hribov s Trsteljem, na jugozahodu pa se v daljavi leskeče morje.
Čeprav so nekateri prepričani, da razgledni stolp ne spada k spomeniku padlim vojakom, se oba na simbolni ravni vendarle navezujeta drug na drugega. Če bi bilo na svetu več razgledanosti in če bi pogled posameznika večkrat segel onkraj osebnih koristi, potem takih spomenikov, kakršen je na vrhu Škabrijela, najbrž ne bi bilo.
Andrej Praznik
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče:
gostišče Kekec nad Solkanom
Višinska razlika:
približno 320 metrov
Dolžina vzpona: 45 minut
Kratek opis poti: Do gostišča Kekec pripelje dobra dva kilometra dolga asfaltna cesta iz Kromberka, ki gre mimo pokopališke cerkve Sv. Trojice. S parkirišča pod gostiščem nadaljujemo po cesti, ki se za ovinkom obrne proti vzhodu. Na koncu asfalta zavijemo levo na kolovoz, na naslednjem razcepu pa desno navkreber. Nekaj minut še hodimo po kolovozu, potem prestopimo na stezo, ki nas med drevjem pripelje na vrh. Na njem stoji razgledni stolp, s katerega je lep razgled na razgibano pokrajino med Alpami in morjem. Pot je dovolj dobro označena in zelo primerna za družinski izlet z otroki. Če nameravamo izlet na Škabrijel združiti z obiskom Svete Gore, je primerno izhodišče za vzpon tudi prelaz Preval, ki leži med Škabrijelom in Sveto Goro.
Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000
Nedeljska maša
V župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je maša vsako nedeljo ob 9., 11. in 19. uri.
Nekateri so prepričani, da si vera in znanost nasprotujeta, v dokaz pa navajajo usodo Giordana Bruna in nekaterih drugih. Toda zgodovina nam ponuja tudi veliko nasprotnih dokazov. Pred nekaj dnevi je minilo 125 let od smrti ??? (glej geslo križanke), ki je bil opat avguštinskega samostana v Brnu, hkrati pa velja tudi za utemeljitelja genetike. Z večletnimi poskusi križanja različnih sort graha je odkril osnovne zakonitosti dedovanja. Dognanja je leta 1865 objavil v zborniku brnskega naravoslovnega društva, vendar so ostala neopažena, dokler jih niso nekaj desetletij pozneje znova odkrili.
