Če med vožnjo po južni ljubljanski obvoznici dvignemo pogled s ceste, opazimo na zahodu značilno podobo Grmade in Tošča. Prva je najbolj slikovita, druga pa najvišja gora v Polhograjskem hribovju. Daleč za njima se med množico vrhov in dolin skriva 934 metrov visoka Sivka. Ker je zelo razgledna, si za vzpon nanjo ne smemo izbrati sivega dne.

Proti Sivki se bomo odpravili iz Suhega Dola. V tem zaselku, ki leži na 681 metrov visokem prevalu ob cesti Horjul–Gorenja vas, sta na dvojnem ovinku ob avtobusnem parkirišču in postajališču dve križišči. Ena cesta pelje na jug proti Smrečju, mi pa krenemo na sever proti kilometer oddaljeni cerkvi sv. Andreja, pod katero se skriva jedro vasi Planina nad Horjulom.

Malo nad Suhim Dolom prestopimo s ceste na gozdno pot, prečkamo jasi (prvo po zgornjem robu, drugo po levi), se vzpnemo na poraščen rob, spustimo poševno čez pašnik do znamenja in nadaljujemo do bližnjega zaselka Zameja. Pri prvi hiši zavijemo ostro v levo na kolovoz, ki se zložno vzpenja čez odprto pobočje. S pogledom objamemo labirint vzpetin, dolin, samotnih kmetij, cest, travnikov in gozdov, ki sestavljajo značilno podobo Polhograjskega hribovja. Zaman pa iščemo planinske markacije. Naslednjo, že precej obledelo, odkrijemo šele na robu gozda.

Pot se skrije med drevje. Na levi opazimo v dolini Lučine z župnijsko cerkvijo sv. Vida, malo pozneje pa mimo kamnoloma prispemo do asfaltne ceste, ki pelje v ta kraj. Nasproti kapelice­ se v gozdnato pobočje požene dobro vidna steza, vendar v planinskem vodniku po Polhograjskem hribovju piše, da lastniki zemljišč ne dovolijo hoje po njej. Zato nam priporoča, da se po cesti sprehodimo na vzhodno stran gore in od tam na vrh. Pod vrhom sta kar dve skrinjici z vpisno knjigo: prva je pritrjena na eno od dreves na desni, druga pa na osamljeno smreko na levi.

Vrh Sivke je travnat in prostran. Ob robu ga obdaja drevje, na sever pa je odprt in zelo razgleden. Čez travnate strmali nam pogled odjadra do Krna, Triglava, Ratitovca, Karavank, Kamniško- Savinjskih Alp in Kuma. Ko se nagledamo zasneženih vršacev v ozadju, pridejo na vrsto še vzpetine pred njimi: Kojca, Porezen, Blegoš, Mladi vrh, Stari vrh, Tošč in Grmada. Najlepše pa vidimo sosednjo Pasjo ravan. Ta je bila nekoč najvišja gora v Polhograjskem hribovju, vendar jo je jugoslovanska vojska tako znižala, da je zdaj meter nižja od Tošča.

Do izhodišča se lahko vrnemo po poti, po kateri smo prišli, če se hočemo pošteno nahoditi, pa si lahko omislimo tudi dolg krožen izlet. Z vrha se spustimo do označenega razpotja na vzhodni strani gore, od koder nadaljujemo proti Srednjemu vrhu. Pot nas pelje mimo domačij Alič, Buh in Rus (označene so na zemljevi­du Škofjeloško in Cerkljansko hribovje), pred katero zavijemo na asfaltno cesto. To kmalu znova zamenjamo za gozdno pot, ki nas pripelje v zaselek Pečovje. Od tam se spustimo v ozko dolino, kjer nas kažipot usmeri čez most proti domačiji Žul. Makadamski cesti sledimo do prvega razpotja, zavijemo v levo na novo pot (markacije znova izginejo), potem pa desno navkreber na bližnje sleme. Z njega se po cesti spustimo v manjši dol, zavijemo v desno do domačije Žul ter nadaljujemo po makadamski cesti do Butajnove in Planine nad Horjulom. Od tamkajšnje božjepotne cerkve sv. Andreja, ki so jo postavili ob koncu 17. stoletja, pa se po asfaltni cesti spustimo v Suhi Dol.

Markacije ob poti na Sivko so ponekod izginile ali zbledele, zato ni odveč malce stezosledskega daru. Sicer pa je to samo vaja. V življenju je včasih še teže odkriti pravo pot.



Sivka (934 m)
Izhodišče: Suhi Dol.
Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Vrhnika, od koder nadaljujemo vožnjo skozi Horjul in Vrzdenec. Možen je tudi dostop skozi Škofjo Loko, Gorenjo vas in Lučine.
Dolžina vzpona: 1.15 ure.
Dolžina krožne poti: 4.30 do 5 ur
Višinska razlika: 250 metrov.
Kratek opis poti: Iz Suhega Dola krenemo po cesti proti cerkvi
sv. Andreja, vendar z nje hitro prestopimo na pešpot, ki pelje proti severu. Pri kapelici nas neoznačena steza vabi naravnost v breg, planinski vodnik pa nam priporoča sprehod po cesti na vzhodno stran gore in od tam na vrh. Pot je označena, vendar so markacije marsikje izginile ali zbledele. Do izhodišča se lahko vrnemo po veliko daljši poti prek Srednjega vrha, Jernejčkovega grabna in Butajnove.
Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000.
NEDELjSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Marjete v Horjulu je maša vsako nedeljo ob 7. uri in ob 9.30.