Kot je po navedbah STA izjavil po ogledu, je vaja pomembna, saj je nevarnost potresa v Sloveniji stvarna in velika, nanjo pa se moramo kar najbolje pripraviti. Minister Matej Tonin je naš sistem protipotresne zaščite in reševanja označil kot hiter in učinkovit.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je izpostavil, da je eden od ciljev vaje izboljšanje koordinacije in sodelovanja v okviru mehanizma Evropske unije za civilno zaščito. Po njegovih besedah ima vaja močno evropsko komponento tako s finančno in strokovno podporo Evropske komisije kot s sodelovanjem ekip strokovnjakov iz vseh sosednjih držav.

Naš sistem protipotresne zaščite in reševanja je hiter in učinkovit.

Namen vaje SIQUAKE2020 je preveriti pripravljenost države na močnejši potres v osrednji Sloveniji, v njej pa sodeluje okoli 500 različnih reševalcev. Vajo so si danes poleg Lenarčiča ogledali še minister za obrambo Matej Tonin, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, republiški poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek.

Minister Tonin je pojasnil, da vaja v okviru scenarija združuje različne preizkušnje in testiranja, ki bodo prispevala k povečanju odpornosti in pripravljenosti slovenskega sistema zaščite in reševanja na naravne nesreče. Po njegovih besedah je Slovenija glede zaščite in reševanja lahko »mirna in ponosna«.

Na tokratni vaji sodelujejo gasilci in vse druge reševalne službe - izjemno močna sila, ki temelji na prostovoljstvu s pomembnimi dejavniki profesionalizma. Po mnenju ministra prav to dela naš sistem zaščite in reševanja množičen, hiter in učinkovit. Naša dolžnost pa je, je poudaril, da sistem tudi v prihodnje krepimo in nenehno preverjamo z vajami.

Slovenija je glede zaščite in reševanja lahko mirna in ponosna.

Po scenariju vaje je Slovenijo prizadel potres z močjo osme stopnje po evropski potresni lestvici, zaradi katerega je brez doma ostalo približno 600.000 ljudi. Zaradi poškodb infrastrukture in objektov je prišlo do obsežnega izpada oskrbe z električno energijo, pitno vodo in plinom ter daljinskega ogrevanja stavb na območju Ljubljane.

Onemogočena je tudi prevoznost cest, prav tako železniški promet, nastale so tudi druge posledice, ki so ogrozile prebivalce, živali in premoženje, zato je bil aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob potresu. Skladno s tem so bile aktivirane službe zaščite, reševanja in pomoči, službe in nevladne organizacije ter specializirane enote iz sosednjih držav. Delo tujih enot koordinirajo strokovnjaki za usklajevanje mednarodne pomoči prek mehanizma civilne zaščite EU.