Sinodalni očetje so včeraj pričeli s pogovori po manjših jezikovnih skupinah in s pripravo seznamov s predlogi. Kot poroča Radio Vatikan, bo na podlagi teh seznamov nato sestavljen enoten seznam predlogov za novo evangelizacijo in posredovanja krščanske vere, kar je tudi tema letošnjega zasedanje sinode. Minulo sredo med 16. generalno skupščino je imel glavni poročevalec škofovske sinode kardinal Donald William Wuerl tako imenovani ‘govor po razpravi’ (Relatio post disceptationem), v katerem je povzel do sedaj obravnavane teme. S tem se je zaključil prvi del zasedanja škofovske sinode.

Kot je pojasnil kardinal Wuerl, so škofje doslej izpostavili štiri teme: naravo nove evangelizacija, današnji kontekst poslanstva Cerkve, pastoralne odgovore na aktualne razmere ter posredovalce in udeležence v novi evangelizaciji. Vsaka tema vključuje tudi nekaj ključnih vprašanj glede področja nove evangelizacije. Nadaljnje delo sinodalnih očetov bo skupaj usmerjalo štirinajst vprašanj. Kardinal Wuerl je najprej zatrdil, da je temelj nove evangelizacije za posredovanje vere predvsem delovanje Svete Trojice v zgodovini. Dolžnost oznanjevanja resnice ni le odgovornost duhovnikov in posvečenih oseb. Sinoda je namreč izpostavila pomembno vlogo slehernega Kristusovega učenca, še posebej vernikov laikov. Postavlja se torej vprašanje, kako lahko Cerkev pri krščenih pospešuje večjo zavest o njihovi misijonarski in evangelizacijski odgovornosti.

Glede konteksta, v katerem Cerkev uresničuje svoje poslanstvo, je sinoda v ospredje postavila resnost in razsežnost izzivov, h katerim Cerkev danes mora pristopiti in ki ovirajo posredovanje vere, predvsem v luči odsotnosti transcendentalne razsežnosti v sekularizirani kulturi. Škofje so med drugim govorili o sekularizaciji, globalizaciji in njenih posledicah, verski ravnodušnosti, verski neizobraženosti ter zmanjševanju verske svobode. Izpostavljene so bile župnije kot ključni prostor prenove Cerkve, poudarjena navzočnost kristjanov na Bližnjem Vzhodu ter pomembnost uporabe medijev.

Cerkev mora na te okoliščine odgovoriti z okrepitvijo cerkvenega občestva, sklepe sinodalnih razprav povzemajo pri Radiu Vatikan. Ponovno se je treba vrniti k zakramentom, prevsem zakramentu krsta in sprave ter v središče postaviti evharistijo. Največja potreba našega časa je duhovna prenova, ki jo je Cerkev poklicana oznanjati in uresničiti. Duhovna prenova je najpomembnejši element nove evangelizacije, kajti obsega prenovo osebnega srečanja z Jezusom Kristusom ter katehezo, ki pospešuje našo duhovno rast. Zastavlja se torej vprašanje, kako lahko Cerkev na najboljši način oblikuje prostor in čas za srečanje s Kristusom in bolje pospešuje duhovno prenovo, spreobrnjenje in versko formacijo za vse krščene, ter kako lahko krščenim pomaga živeti krščansko vero. Kot pomemben element nove evangelizacije je bilo navedeno pričevanje o Kristusovi ljubezni preko prizadevanja za pravičnost, mir in razvoj ter pri tem izpostavljen bogat družbeni nauk Cerkve. Beseda je tekla tudi o pomenu Katekizma katoliške Cerkve ter načrtovanju osnovnega in celostnega katehetskega programa. Škofje so razpravljali o katehistih, ki imajo glavno vlogo v posredovanju vere ter izpostavljeno vprašanje, ali je morda prišel čas, ko bi jim dodelili institucionalizirano oz. stabilno službo v Cerkvi, ter na kakšen način jim Cerkev lahko pri njihovem poslanstvu pomaga.

V sinodalni dvorani je bila posebna pozornost namenjena tudi družini, kjer se vera posreduje tudi v najtežjih razmerah. Družinsko življenje je potrebno podpirati in spodbujati, še posebej danes, ko zelo trpi pod pritiski sekulariziranega pogleda na stvarnost. Družina je domača Cerkev in je poleg posredovanja vere nenadomestljiva tudi pri formaciji posameznika kot osebe. Vprašanje se torej glasi, kako lahko Cerkev pomaga družini pri tem njenem poslanstvu. V tej povezavi je bila poudarjena tudi pomembna vloga mater v družini in žensk nasploh v življenju Cerkve. Med posredovalci in udeleženci so bili seveda navedeni tudi duhovniki in njihova nenadomestljiva vloga v novi evangelizaciji, razpravljalci pa niso pozabili na posvečene osebe in duhovniške kandidate. Zadnje vprašanje se nanaša na laikat in govori o najboljšem načinu povezovanja laikov v organizacije krajevnih Cerkva, da si bodo laiki in laikinje skupaj z duhovniki prizadevali za evangelizacijo skupnosti.