Škof Anthony Fallah Borwah iz Liberije od katoliške Cerkve pričakuje okrepljeno prizadevanje za mir, pravičnost in spravo v njegovi deželi. Le na ta način se bo lahko krščansko vero oznanjalo tudi v deželi, ki jo je opustošila državljanska vojna, je zapisano v škofovem govoru, ki ga je predstavil na letošnji škofovski sinodi v Vatikanu. Katoliška Cerkev v Liberiji se je v preteklem stoletju zavzemala za človekove pravice, izobraževanje in zdravstveno oskrbo in je te vrednote zagovarjala tudi med štirinajstletno državljansko vojno (1989-2003), je poudaril škof iz tamkajšnje škofije Gbarnga.

Škof Joachim Kouraleyo Tarounga iz Čada je med osrednje izzive za Cerkev v njegovi deželi navedel verovanje v čarovništvo, vedeževanje, alkoholizem in sekte. Desetletja vojne in revščine so pri ljudeh zbudili občutke nemoči in negotovosti. Težko je oznanjati Jezusovo sporočilo prizadetim ljudem, ki ne verjamejo več nikomur, je izpostavil škof. Obenem je opozoril na praktično obliko relativizma, ki trenutno prevladuje v njegovi deželi – na versko nomadstvo.

Brez stvariteljske teologije, ki ne obsoja izkoriščanja naravnih virov Afrike s strani brezvestnih tujih podjetij, nova evangelizacija ne more biti uspešna, je prepričan škof Edward Hilboro Kussala iz Južnega Sudana.

Nadškof Nicholas Mang Thang iz Burme pa je opozoril na kulturne ovire za oznanjanje vere v Aziji. V pretežno budističnih deželah se Cerkev sooča s težavo, da ljudje narodnost, kulturo in veroizpoved pogosto vidijo kot neločljivo enoto. Sporočilo katoliške Cerkve je zato težko posredovati, saj križan in nasilne smrti umrli človek z budističnega vidika ne more biti priznan kot rešitelj ali sveti. To je v nasprotju z budistično vero v reinkarnacijo, je pojasnil nadškof Mang Thang, soupravitelj škofije Mandalay.

Po besedah nadškofa iz Abuje v Nigeriji, Johna Onaiyekana, pa islamističnih napadov v njegovi deželi ne gre enačiti s preganjanjem kristjanov. V nasprotju s podobo, ki jo pogosto predstavljajo mednarodni mediji, se kristjani v Nigeriji ne čutijo izpostavljeni ‘množičnemu preganjanju’, je nadškof Onaiyekan pojasnil zbranim na zasedanju škofovske sinode. Poudaril pa je, da si mora Cerkev okrepljeno prizadevati za dialog z zmernimi muslimani, da bi se skupaj lahko soočili z islamskimi skrajneži.

Podobnega mnenja je tudi nigerijski škof John Ebebe Ayah. Vsi muslimani nikakor ne podpirajo napadov islamistične teroristične skupine Boko Haram. V njihovih napadih umirajo tako kristjani kot muslimani, je pojasnil škof iz Ogoje. Številni muslimani cenijo krščanstvo zaradi njegovega sporočila o miru in ljubezni; v tem vidijo povezavo s Koranom. Obenem je veliko muslimanov, ki bi se radi spreobrnili v krščansko vero, pa si tega ne upajo storiti iz strahu za lastno življenje.

Nigerija je z okoli 155 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Več kot polovica Nigerijcev je muslimanov; delež kristjanov v Nigeriji je 40%, omenja se tudi 48%. Predvsem sever je pretežno muslimanski, jug pa krščanski.