Na predstavitvi sinodalnega poročila za javnost so minuli konec tedna med drugim sodelovali ameriški kardinal Joseph Tobin, dr. Giuseppina De Simone, pričevalka sinodalnega procesa iz Evrope, in avstralski škof Shane Mackinlay. Po besedah dr. Sheile Pires, tajnice sinodalne komisije za informiranje, je bila osrednja tema tretjega modula razprav skrb za odnose, tako znotraj Cerkve kot med Cerkvijo in svetom, poročajo vatikanski mediji.

Procesi odločanja v Cerkvi morajo biti čim bolj pregledni, v njih pa bi moralo sodelovati čim večje število vernikov.

Preglednost, oblikovanje, odgovornost

Ta skrb mora temeljiti na zaupanju, preglednosti in usklajenosti, dr. Piresova pa je opozorila tudi na vztrajanje kardinala Hollericha, da v Cerkvi nujno potrebujemo celostno formacijo za oblikovanje kristjanov: vsak krščeni je namreč pričevalec. Kardinal si tudi prizadeva, da bi bili procesi odločanja v Cerkvi čim bolj pregledni ter da bi v njih sodelovalo čim večje število vernikov. Obenem je treba nenehno ocenjevati delo odgovornih v Cerkvi.

Preberite tudi: Ekumenska vigilija v Vatikanu: ob papežu predstavniki 16 veroizpovedi

Novoimenovani kardinal p. Timothy Radcliffe je duhovni voditelj letošnje sinode. FOTO: Vatican Media

Procesi preobrazbe v Cerkvi

Novoimenovani kardinal p. Timothy Radcliffe, ki pripravlja premišljevanja za udeležence sinode, je ob začetku dela na tretjem modulu opozoril na primerjavo med procesi preobrazbe v Cerkvi in Jezusovim odnosom do Kanaanke v evangeliju: po besedah p. Radcliffa je Jezusova tišina pokazala trenutek globokega poslušanja, ki je lahko vzor za poskuse Cerkve, da bi prisluhnila klicem trpečih in se lotila zapletenih vprašanj, s katerimi se danes sooča Cerkev.

Za sprejemanje premišljenih odločitev je potrebna pozorna in nenehna molitev, poleg tega pa se moramo upirati težnji, da bi iskali takojšnje in poenostavljene odgovore na zahtevna vprašanja.

Dominikanski pridigar je v svojem premišljevanju izpostavil tudi vprašanje odnosa med enakostjo in različnostjo, posebej v kontekstu različnih poklicev in vlog v občestvu krščenih. Nazadnje je izpostavil še potrebo po pozorni in nenehni molitvi ter pomen upiranja težnji po iskanju takojšnjih in poenostavljenih odgovorov. Jezusov odgovor Kanaanki, tako p. Radcliffe, kaže na odprtost in prijazen pogled na vse, ki so drugačni.

Kardinal Tobin: več poudarka na molitvi in tišini

Ameriški kardinal Joseph Tobin je spregovoril o nekaterih razlikah med sedanjo in prejšnjimi sinodami, ki se jih je udeležil. Pri tem je opozoril predvsem na pripravljalno fazo sinode, v kateri so si prireditelji prizadevali, da bi dosegli vse vernike in ne le prisluhnili izbranim skupinam. Ameriški kardinal tudi ugotavlja, da se na sinodalnih zasedanjih tokrat daje več poudarka molitvi in tišini.

Udeleženci sinode razpravljajo ob okroglih mizah. FOTO: Vatican Media

De Simonova: veliko znamenje upanja

Dr. Giuseppina De Simone, katere akademsko delo se osredinja na odnos med filozofijo in teologijo ter fenomenologijo, je prav tako izpostavila metodologijo tokratnega zasedanja sinode in dejala, da so novosti v pripravi in delu sinode resnično pomembne, celo revolucionarne. Sinodalno srečanje je po njenih besedah že samo po sebi »veliko znamenje upanja«, ki nekaj ponuja Cerkvi našega časa in človeštvu nasploh.

Tišina je sposobnost, »da zaživimo znotraj vprašanj«, s katerimi se sooča sinoda, in ne iščemo takojšnjih, poenostavljenih odgovorov.

Rezultat sinode, tako De Simonova, je prav zamisel o poglobljenem in temeljitem skupnem premišljevanju, ki se začne z medsebojnim poslušanjem. Tudi ona je izpostavila pomen tišine, ki jo je opisala kot sposobnost, »da zaživimo znotraj vprašanj«, s katerimi se sooča sinoda, in ne iščemo takojšnjih, poenostavljenih odgovorov.

Škof Mackinlay: sinoda in avstralski plenarni svet

Škof Mackinlay pa je spregovoril o podobnostih med sinodo o sinodalnosti in plenarnim svetom, ki je v zadnjih letih zasedal v Avstraliji. Izpostavil je predvsem zastopanost celotnega Božjega ljudstva skupaj s škofi, metodologijo pogovora v Duhu in različne faze posvetovanja. Opozoril je, da so se na obeh srečanjih pojavljale podobne teme, ki odražajo podobne skrbi in upe Božjega ljudstva tako v Avstraliji kot po vsem svetu.

Po mnenju avstralskega škofa je prehod od poslušanja in razločevanja k reševanju težav »precej zahteven«.

Plenarni zbor v Avstraliji je sprejel pomembne in koristne odločitve, škof Mackinlay pa je kot enega najpomembnejših sadov procesa izpostavil spremembo cerkvene kulture: »Spremenili smo način razumevanja Cerkve v Avstraliji, standardni način pristopa k stvarem,« in po njegovem mnenju se lahko enako zgodi tudi na sinodi.

Škof Mackinlay je ob koncu svojega nagovora izpostavil enega od izzivov za udeležence sinode: še vedno namreč ugotavljajo, kako pri sprejemanju odločitev najučinkoviteje uporabiti procese razločevanja in metodo pogovora v duhu. Prehod od poslušanja in razločevanja k reševanju težav je po njegovih besedah »precej zahteven«. Avstralski škof predlaga, da bi bilo koristno zbrati različne modele in vzorce, ki bi služili kot pomoč v procesih odločanja.