Božja Cerkev je bila poklicana v sinodo. Vabilu papeža Frančiška se je odzvala tudi Cerkev v Sloveniji. V času od oktobra 2021 pa do avgusta 2022 so se tako v vseh šestih slovenskih škofijah vrstili sinodalni pogovori. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril celjski škof in odgovorni škof za sinodo pri SŠK dr. Maksimilijan Matjaž, sinoda ni bila namenjena temu, da bi postala parlamentarna razprava o problemih v Cerkvi, ampak je bila namenjena predvsem temu, da bi se bolje slišali. Kot je še poudaril Matjaž, se Cerkev spreminja. Razprava je bila tako posvečena predvsem temu, kako Cerkev živi, razmišlja in kako vidi svojo prihodnost.

Vsaka slovenska škofija (pa tudi vsaka župnija) je v ta proces stopila s svojimi poudarki. Kot poudarja slovensko poročilo, je bil velik izziv, kako najti pot do tistih, ki so se v preteklih letih oddaljili od Cerkve. Kljub temu pa je bilo pridobljenih tudi nekaj odgovorov, ki so razkrili, zakaj se ti oddaljujejo od župnijskih občestev. 

Pripravljavci poročila so povzetke sinodalne razprave strnili v 11 vsebinskih poudarkov. V nadaljevanju pa povzemamo nekatere od njih.

Velika pomembnost župnijske skupnosti in malih občestev

V sinodalnih pogovorih se je pokazal velik poudarek na župnijski skupnosti in majhnih občestvih, ki dopolnjujejo župnijsko življenje. Župnijska skupnost je pokazala kot temeljna skupnost Cerkve in tudi ena od njenih glavnih referenčnih točk. Verniki si v njej želijo lepe in dobre odnose, ki pa jih mnogokrat kazijo osebni spori.

Hkrati pa se pojavlja zavedanje, da zgolj formalna pripadnost župnijski skupnosti ne zadostuje, saj ne omogoča osebne povezanosti in rasti v veri. Zaradi tega si želijo prakticiranje vere tudi v manjših občestvih, kjer se lahko vzpostavi večja medsebojna povezanost. Med te oblike lahko štejemo karitativno dejavnost Cerkve, cerkvena gibanja, obiske starejših po domovih, pobožnosti in romanja, razvejano družinsko pastoralo, pripravo na zakon, skavte, oratorij, srečanja mladih ... Pri tem je pogosta težava tudi to, da verniki ne vedo za vse te oblike, ali nimajo dostopa vseh oblik pastorale.

Te ovire pa se da preseči z novimi oblikami obveščanja in tudi več povezovanja preko meja posameznih župnij, dekanij, škofij in cerkvenih organizacij.

Verniki si želijo lepih bogoslužij

Sinodalni pogovori so pokazali, da sta bogoslužje in praznovanje osrednjega pomena v življenju cerkvenih občestev. Verniki si želijo lepega, pripravljenega in razumljivega bogoslužja s kakovostnim nagovorom, gorečim dušnim pastirjem in vernimi kristjani. Velik pomen pri tem ima tudi petje in sodelovanje bogoslužnih sodelavcev.

V lepem bogoslužju se namreč krepi občutek za bistveno, za življenje v polnosti, pristno življenje in verovanje. Tam se srečamo z Jezusom Kristusom in on nas povezuje v občestvo Cerkve.

Pri tem so verniki izrazili tudi potrebo po spodbujanju posebnih družinskih bogoslužij. Prisluhniti pa je potrebno tudi tistim, ki kličejo po tradicionalnem bogoslužju.

Številni so omenili tudi potrebo po druženju po sveti maši.

Sodelovanje duhovnikov in laikov

Eno od najbolj izpostavljenih področij poročila se dotika sodelovanja med duhovniki in laiki, čemur so posredno ali neposredno posvečene kar štiri točke poročila.

Zdi se, da je glede življenja in vloge duhovnikov v Sloveniji veliko izzivov. Dejstvo je, da se število duhovnikov v Sloveniji manjša, kar viša njihova starost. Novih duhovnih poklicev je zelo malo. Ob tem se zdi, da kot Cerkev na ta vprašanja nimamo pravih odgovorov oziroma nas ne vznemirjajo zares.

Pri tem poročilo kritično izpostavlja, da je pomanjkanje duhovnikov tudi sad razmer v sami Cerkvi.

Duhovniki pa ugotavljajo, da je med njimi premalo bratske povezanosti, skupne molitve in iskrenega druženja. Potrebne bi bilo tudi več odkritosti v pogovorih med duhovniki in tudi med duhovniki in škofi, ugotavlja poročilo. Vse bolj je težava tudi osamljenost duhovnikov, njihov zaposlitveni status ter tudi socialni položaj. V njihovo dobro pa bi bilo potrebno razrešiti tudi primere spolnih zlorab in pred njimi zaščititi otroke in mladoletne.

Mnogi duhovniki imajo tudi vse manj energije za pastoralno delo. V teh primerih je še posebej pomembna pomoč laikov, ki pa je spet povazana tudi z odnosom z duhovniki:

 »Tematika sodelovanja med duhovniki in laiki je bila v sinodalnih pogovorih izražena zelo pogosto, zato se kaže, da na tem področju obstaja velik izziv za Cerkev v Sloveniji. Dejavni laiki s svojimi pobudami večkrat naletijo na odpor pri duhovnikih/župnikih, ki laikom ne zaupajo in ne podprejo njihovih pobud. Duhovniki po drugi strani večkrat tožijo zaradi nezainteresiranih laikov, ki ne želijo prevzemati nalog in se nočejo izpostavljati.«

Poročilo ob tem predlaga, da se mora tudi v Cerkvi na Slovenskem zgoditi deklerikalizacije, kjer bodo odgovornost za cerkveno občestvo prevzeli tudi drugi. Prav to bo zelo pomembna naloga, na kar je posebej opozoril tudi škof Matjaž.

Vloga kristjanov danes

Seveda pa poročilo ni moglo spregledati niti aktivne vloge kristjanov v današnji družbi. Poročilo ugotavlja, da so le-ti danes v slovenski družbi manjšina, ki si različnih pogledov ne upa kazati. Verniki pa od Cerkve pogosto pričakujejo tudi več jasne besede ob temeljnih krščanskih moralnih in družbenih vprašanjih, kot na primer tistih o družini in zaščiti življenja od spočetja do smrti.