Ta teden sta bila na programu tudi dva teološko-pastoralna foruma z naslovom Vzajemni odnos med krajevno in vesoljno Cerkvijo ter Izvrševanje Petrovega primata in škofovska sinoda in ogled nagrajenega filma Io Capitano režiserja Mattea Garroneja, ki so se ga udeležili tudi nekateri igralci.

Preberite tudi: Sinoda o sinodalnosti: začenja se drugi del letošnjih zasedanj

V dnevnih razpravah so se sinodalni udeleženci osredinili na teme, kot so vključevanje invalidov, vloga žensk in resnost izrednih podnebnih razmer s poudarkom na Braziliji, edinost Cerkve in pristojnosti škofovskih konferenc ter tesnejše povezovanje rimske kurije s krajevnimi Cerkvami.

Sinodalnim razpravam vsakokrat sledi tiskovna konferenca, na kateri javnosti predstavijo delo tistega dne. FOTO: Vatican Media

»Edinstvena izkušnja«

Razpravam vsakokrat sledi tudi tiskovna konferenca, na kateri javnosti predstavijo delo tistega dne. Na torkovi tiskovni konferenci je ena izmed udeleženk sinodo opisala kot »edinstveno izkušnjo« in priložnost za sodelovanje predstavnikov Cerkve z vsega sveta, ob tem pa poudarila potrebo po medsebojnem povezovanju krajevnih Cerkva. Zdaj, ko smo stopili na sinodalno pot, ni več poti nazaj, je dejala, temveč lahko stopamo le naprej.

Medkulturnost in medreligioznost sta ključnega pomena za Cerkev, ki pa mora biti ukoreninjena v svojem okolju.

O novih poteh, ki izhajajo iz sinode, je med drugim spregovoril kardinal Steiner, nadškof Manausa v Braziliji: po njegovih besedah te poti odlično ponazarjajo praktični pomen sinodalnosti. V Braziliji ta proces že poteka, je pojasnil kardinal Steiner, saj številne ženske in stalni diakoni dejavno vodijo skupnosti v Amazoniji: »To, kar živimo tukaj, nam pomaga še bolj razumeti sinodalnost v naši krajevni Cerkvi.« Steiner je prepričan, da sta medkulturnost in medreligioznost ključnega pomena za Cerkev, ki mora biti ukoreninjena v svojem okolju.

Sinodalni udeleženci razpravljajo za okroglimi mizami. FOTO: Vatican Media

V nadškofiji Manaus, ki se razteza na 90.000 kvadratnih kilometrih, ženske v odsotnosti duhovnikov že več kot 100 let igrajo ključne vloge v verskem življenju tamkajšnjih ljudi. Predstavljajo bistveni dejavnik Cerkve in po kardinalovih besedah »Cerkev brez njih ne bi bila enaka«. Kardinal zato iz praktičnih izkušenj podpira oživitev ženskega diakonata, saj pri tem »ne gre za spol, temveč za poklic«.

Sinoda sicer izrecno ne obravnava okoljskih vprašanj, kljub temu pa moramo okolje razumeti kot sestavni del sinodalnosti.

Udeleženci sinode so razpravljali tudi o izrednih okoljskih razmerah v Braziliji, posebej v Amazoniji: tam je večmesečna suša povzročila neplovnost rek, zaradi česar so bile izolirane številne skupnosti. Čeprav sinoda izrecno ne obravnava okoljskih vprašanj, po besedah kardinala Steinerja posinodalna apostolska spodbuda papeža Frančiška z naslovom Ljubljena Amazonija zagotavlja okvir za razumevanje okolja kot sestavnega dela sinodalnosti.

Zatopljeni v razprave ... FOTO: Vatican Media

Pomen ohranjanja edinosti Cerkve

Glede vloge škofovskih konferenc so sinodalni udeleženci med drugim razpravljali o vprašanju, »ali doktrinarne pristojnosti prenesti na škofovske konference«, ob čemer soglasno ugotavljajo, kako pomembno je »ohranjati edinost Cerkve«. Govorili so tudi o Petrovi službi, torej papeškem položaju, ki v obdobju globalizacije prav tako dobiva nove razsežnosti. Papeška služba ni več namenjena zgolj edinosti Katoliške cerkve, saj številni drugi kristjani nanjo gledajo kot na najvišjo moralno in duhovno avtoriteto.

Udeleženci sinode so na enem od zasedanj predlagali zamisel o »sredozemskem cerkvenem zboru«, na katerem bi prisluhnili glasovom migrantov.

Udeleženci sinode so na enem od zasedanj predlagali zamisel o »sredozemskem cerkvenem zboru«, na katerem bi prisluhnili glasovom migrantov. Vsi skupaj so izrazili hvaležnost za vlogo Cerkva pri sprejemanju migrantov in pohvalili organizacije, ki podpirajo to poslanstvo.

Med obravnavanimi temami je bila pozornost namenjena tudi mladim in invalidom, predstavniki sinode pa so se pozneje srečali s študenti, s katerimi so razpravljali o nekaterih temah sinodalnega zasedanja. Glede vprašanja mladih je bilo slišati predloge o neposrednejšem vključevanju mladih v življenje občestev, več pozornosti pa naj bi namenjali tudi invalidom. V razpravah je bila posebej izpostavljena vloga redovnih skupnosti, še posebej na krajih velikega trpljenja in stiske ter na področju izobraževanja.

Zasedanj se udeležuje tudi papež Frančišek. FOTO: Vatican Media

Razmere v azijski Cerkvi

Mjanmarski kardinal Charles Bo, predsednik Zveze azijskih škofovskih konferenc, je na eni dnevnih tiskovnih konferenc predstavil kratek pregled sinodalnega procesa v Aziji. Spregovoril je o okrepljenem vključevanju mladih v digitalno evangelizacijo, ustvarjalnih pastoralnih pobudah in izzivih, ki jih prinaša klerikalizem. Kljub odporu nekaterih škofov so azijski škofje zadovoljni z doseženim napredkom, zlasti z zavezanostjo Cerkve, da prisluhne vsem. Po besedah kardinala Boja je tokratna sinoda »edinstvena, ker je resnično proces«, in kardinal je izrazil upanje, da bo vsak škof premislil o izvedbi škofijske sinode, da bi tudi v krajevnih Cerkvah nadaljevali v Rimu začeto delo.

Papež redno spremlja dnevno dogajanje. FOTO: Vatican Media

Pozdrav in zahvala škofa Matjaža

Ob robu sinode se v Rimu odvijajo tudi številna srečanja: slovenski predstavnik škof Maksimilijan Matjaž se je minulo sredo sestal z veleposlanikom Republike Slovenije pri Svetem sedežu mag. Francijem Butom, ki je v svoji rezidenci v Rimu gostil srečanje za diplomate in cerkvene predstavnike. 

Kot poročajo na spletni strani celjske škofije, pa se je škof Matjaž ob začetku tretjega tedna iz Rima oglasil tudi v Slovenijo, se vsem skupaj zahvalil za molitev in podporo za uspeh sinode ter povzel ključne teme, o katerih razpravljajo sinodalni udeleženci.