Ena izmed tematik, ki so bile v središču poročil o delu po skupinah med zasedanjem škofovske sinode za Panamazonijo, je bila vloga žensk. Udeleženci sionde so večkrat izrazili željo, da bi prepoznali vrednost njihove navzočnosti v specifičnem služenju Cerkvi v Amazoniji. Nekateri so predlagali, da bi se tudi ženskam, redovnicam in laikinjam, podelilo službi lektorata in akolitata, ter da bi uvedli novo službo t.i. »koordinatork skupnosti«. O teh temah je v pogovoru za Radio Vatikan spregovorila teologinja Serena Noceti z Inštituta za religijske vede v Firencah.

Ženske predstavljajo 70-80% pastoralnih delavcev

»Celotna priprava na sinodo je poudarila to, kar je eden izmed ključnih dejavnikov pastoralne izkušnje teh krajevnih Cerkva: ženske predstavljajo 70 ali tudi 80% pastoralnih delavcev. So katehistinje, koordinatorke skupnosti, animirajo bogoslužje. Pripravljalni dokument je na ta vidik spomnil na različnih točkah ter navedel zahtevo po t.i. »uradni cerkveni službi« za ženske. Rekla bi, da je ta skoraj očitna, samoumevna, glede na to razširjeno službenost, ki jo imajo ženske.«

Pastoralne naloge žensk v Amazoniji

Nocetijeva je v nadaljevanju pogovora predstavila svojo osebno izkušnjo pastoralnega življenja na enem izmed področij Amazonije: »Letos poleti sem nekaj tednov preživela v nekaterih krajevnih Cerkvah v Amazoniji, kjer sem se lahko srečala tako s skupinami žensk kot tudi bolj neposredno spoznala izkušnjo cerkvene službene pastorale mnogih izmed njih. Težko je reči, katera bi bila področja pastoralnega služenja, kjer niso navzoče! Ženske oznanjajo evangelij, tudi v skupnostih, ki so oddaljene od župnijskega središča; so koordinatorke, animirajo bogoslužja v odsotnosti duhovnika; ob nedeljah zbirajo krščansko skupnost, so izredne delivke obhajila, sodelujejo pri dejavnosti Karitas ali drugih oblikah pomoči. Podpirajo formacijo in vodstveno vlogo žensk, zagotavljajo ohranjanje vrednot ter prenos tradicionalnih vrednot. Nekatere izmed njih so prav tako navzoče, s pooblastilom škofa, na pogrebih in porokah, kadar ni duhovnikov. Spet druge imajo dovoljenje, da lahko z začasnim pooblastilom podeljujejo krst otrokom, saj duhovniki ali škof v nekatere skupnosti pridejo enkrat ali dvakrat na leto. Ni malo primerov, ko duhovnik katero od skupnosti, ki je zelo oddaljena od župnije, obišče tudi le enkrat na dve leti. Te ženske, tako redovnice kot laikinje, zagotavljajo t.i. »pastoralo navzočnosti«, kot je bila poimenovana, ki kaže in izpričuje živo navzočnost Cerkve.«

Lektorat in akolitat

Ob koncu pogovora je Serena Noceti spregovorila še o t.i. »vzpostavljenih službah«, o katerih je bilo večkrat govora v času sinode. To sta lektorat in akolitat, službi, ki izhajata iz krsta, torej službi laikov, ki ju je papež Pavel VI. vzpostavil z dokumentom Ministeria quaedam leta 1972. V tem dokumentu je papež Pavel VI. zapisal, da ti dve službi lahko opravljajo samo moški. V času sinode pa je več škofov poudarilo, predvsem med tiskovnimi konferencami, da bi bilo primerno, če bi škofovska sinoda prepoznala zahtevo, ki so jo mnogi škofje izrazili v pripravi na sinodo in med samim zasedanjem: da bi bila lektorat in akolitat namenjena tudi ženskam. V tem primeru bi šlo za službo, utemeljeno v krstu, zato s teološkega vidika ne bi bilo težav. Na ta način bi imele ženske službo lektorata in akolitata ne le med bogoslužjem krščanske skupnosti, ampak bi šlo za službi, ki ju Cerkev preko posebnega obreda podeljuje za vse življenje, je pojasnila Nocetijeva.

Koordinatorji krščanskih skupnosti

Poleg tega so nekateri škofje predlagali uvedbo nove službe koordinatorja oz. koordinatorke krščanskih skupnosti, kar se italijanski teologinji zdi zelo zanimiva ideja in upa, da bo sprejeta. Papež Pavel VI. je v dokumentu Ministeria quaedam zapisal, da škofovske konference lahko zaprosijo Sveti sedež še za druge vzpostavljene službe, poleg lektorata in akolitata. Glede na to, kako živijo krščanske skupnosti na področju Amazonije, glede na njihove potrebe, jih je pomembno spremljati na duhovni poti.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media