Katoliško cerkev v Sloveniji kot delegat na sinodi zastopa celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Ob koncu zasedanj sinodalni udeleženci pripravijo sklepni dokument. Kot spominjajo pri spletnem portalu CNA, so pred letom dni, ob koncu prvega zasedanja, v medijih še pred zaključkom neizogibno krožile elektronske različice osnutka zaupnega povzetka sklepnega poročila, preden so imeli pristojni možnost vnesti zadnje popravke in izvesti končno glasovanje.

Tokrat so organizatorji srečanja v prizadevanjih, da bi takšno uhajanje podatkov preprečili, udeležencem zagotovili le tiskane izvode osnutka poročila, ki se ne širijo tako zlahka.

Duhovni voditelj sinode p. Timothy Radcliffe je pripravljal premišljevanja za udeležence. FOTO: Vatican Media

Kaj bi torej lahko vseboval sklepni dokument?

Sinodalna skupščina je bila v zadnjih nekaj tednih pod močnim pritiskom, da spremeni strukture upravljanja Cerkve in celo nekatere njene temeljne nauke, pišejo pri omenjenem spletnem portalu. Teologinja Myriam Wijlens, svetovalka na sinodi, je na tiskovni konferenci 23. oktobra poudarila, da je papež Frančišek pozval k »preoblikovanju Cerkve na sinodalni način«. Za to bi bile potrebne spremembe kanonskega prava, ki bi recimo uvedle obvezne župnijske ali škofijske svete. Kot se zdi, so izključene večje spremembe, kot je uvedba ženskega diakonata ali dopuščanje izjem pri duhovniškem celibatu.

Osnutek sklepnega dokumenta z naslovom »Občestvo, sodelovanje in poslanstvo« je razmeroma kratek: zaenkrat vsebuje 152 odstavkov na okoli 47 straneh in je razdeljen na pet delov.

Osnutek sklepnega dokumenta z naslovom »Občestvo, sodelovanje in poslanstvo« je razmeroma kratek – kot pri CNA navajajo sinodalne vire, zaenkrat vsebuje 152 odstavkov na okoli 47 straneh in je razdeljen na pet delov.

Prvi del obravnava skupno razumevanje sinodalnosti in njena teološka načela. Drugi se nanaša na t. i. »odnosno spreobrnjenje«. Tretji del govori o cerkvenem razločevanju, procesih odločanja, kulturi preglednosti, odgovornosti in vrednotenju. Četrti del skuša razumeti, kako na nove načine negovati izmenjavo darov. Peti del govori o formaciji v misijonarski sinodalnosti in za njo.

Udeleženci sinode razpravljajo za okroglimi mizami. FOTO: Vatican Media

Sklepni dokument: v stari ali novi obliki?

Po mnenju nekaterih udeležencev se osnutek sklepnega dokumenta sinode zdi »nekoliko izposojen« iz dokumenta o sinodalnosti, ki ga je leta 2018 objavila Mednarodna teološka komisija z naslovom »Sinodalnost v življenju in poslanstvu Cerkve«. Po pregledu osnutka lahko sinodalni delegati predlagajo spremembe, o katerih bo skupščina razpravljala in glasovala v soboto, dan pred slovesnim zaključkom zasedanja.

Papež si želi, da bi objavili vsak odstavek sklepnega dokumenta in da se glasovi za ali proti navedejo skupaj z besedilom.

Za ohranitev določenega odstavka v dokumentu morata dve tretjini članov skupščine potrditi besedilo. V preteklosti odstavek ni bil objavljen, če ni bil deležen dvotretjinske podpore, ker naj to ne bi predstavljalo sinodalnega občestva. Papež Frančišek pa si namesto tega želi, da bi objavili vsak odstavek sklepnega dokumenta in da se glasovi za ali proti navedejo skupaj z besedilom.

Poleg pojasnil o zdravi decentralizaciji osnutek dokumenta obravnava vprašanje, kako bi bilo treba k tej decentralizaciji pristopiti. Eden od odstavkov pravi, da je v sinodalni Cerkvi pristojnost odločanja škofa in rimskega škofa »neodtujljiva«, obenem pa predlaga nekaj dobrih praks, da bi škofijski in župnijski svet postal reprezentativen za vse Božje ljudstvo, tudi za ženske.

Glasovanje o sklepnem dokumentu je predvideno na sobotnem zasedanju. FOTO: Vatican Media

Dolgoročnost sinodalne reforme

Dve sinodalni zasedanji v Vatikanu v Cerkev seveda ne bosta prinesli revolucije, kar tudi ni bil namen sinode o sinodalnosti. Gre za poziv k spremembi miselnosti, ki temelji na ideji, da je bila sinodalnost v Cerkvi od nekdaj navzoča. Češki teolog Tomaš Halik je že pred začetkom letošnjega zasedanja dejal, da je sinodalna reforma Cerkve dolgoročna: »Umiriti je treba nestvarna pričakovanja velikih institucionalnih sprememb takoj po obeh sinodalnih zasedanjih v Rimu.« Kot je pojasnil, je sinodalnost zanj tudi odgovor na razmere v svetu, saj kaže pot v kulturo sožitja, miru in pravičnosti.

Vse to bodo izhodišča za sobotno sklepno zasedanje.

Papež se lahko odloči, da sklepni dokument v celoti sprejme kot posinodalno spodbudo, lahko pa tudi sam pripravi osnutek posinodalne spodbude.

Po objavi sklepnega dokumenta bo treba počakati na odziv papeža Frančiška. Sveti oče se lahko odloči, da sklepni dokument v celoti sprejme kot posinodalno spodbudo, lahko pa bo tudi sam pripravil osnutek posinodalne spodbude, in sicer pred ali po tem, ko mu bodo različne študijske skupine strokovnjakov maja prihodnje leto posredovale svoja končna poročila.

Na koncu je torej vse odvisno od papeža.