Če pogledam, iz kako različnih družin in situacij Bog kliče svoje sodelavce, mi je takoj jasno, da za Boga ni omejitev in programa. Zato nimam nobenega recepta, lahko pa povem, kaj je za naju z možem vodilo pri vzgoji. Midva prihajava iz nepopolnih družin. Jaz sem nezakonski otrok, mož pa je iz razbite družine. Oba sva imela slab zgled, a veliko željo, da bi imela družino, ki bo drugačna. Z Božjo pomočjo in molitveno podporo marsikoga sva to dosegla. Spoznala sva, da je otrok Božji dar in ne najina last. Zato si za otroke želiva predvsem to, da dosežejo zveličanje. Marsikatera odločitev v družini je bila zaradi tega zavedanja drugačna, kot bi bila sicer. Otroci to vidijo. Tudi če se takrat s tem niso strinjali, jim je to ostalo nekje v zavesti.

Molimo za duhovne poklice. A nikoli nisem molila z namenom, da postane moj otrok duhovnik. Nekako se ne čutim poklicana, da posegam v Božje načrte. Svojo molitev usmerjam v to, da bi otroci prišli do spoznanja, na katero pot jih Bog...