Simpozij sodi v sklop dogajanja v Grmičevem letu, ki se je začelo februarja s predstavitvijo zbornika Škof pričevalec. Na obletnico smrti so marca na Grmičev grob položili cvetje, v župnijski cerkvi pa je bila spominska maša. Oktobra načrtujejo izdajo izbranih spisov, decembra pa izdajo Zbornika prispevkov, predstavljenih na znanstvenem simpoziju.

Jurjevški župan Andrej Mrzel. FOTO: Karlo Smodiš

Kot je dejal jurjevški župan Andrej Vrzel, je dr. Vekoslav Grmič eden izmed številnih znamenitih rojakov iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki se je rad vračal v domače kraje. »Ob sklepu Koroščevega leta je padla ideja, da na podoben način obeležimo tudi 100-letnico rojstva dr. Vekoslava Grmiča,« je dejal župan Vrzel. »Za naše občane so prav taki dogodki priložnost za obuditev spomina in utrditev ponosa na domač kraj in ljudi, ki so zaznamovali širši slovenski prostor. Ni pomembno, kako velik si, ampak kaj si za slovenski narod naredil.«

Župnik Boštjan Ošlaj. FOTO: Karlo Smodiš

Na odprtju simpozija je navzoče nagovoril tudi župnik Boštjan Ošlaj in poudaril Grmičevo skromnost in ljubezen do domače župnije. Ob tem je povabil tudi k molitvi v njegov spomin. V imenu organizacijskega odbora sta sodelujoče nagovorila tudi Srečko Reher in Franc Čuš.

Na dvodnevnem simpoziju se bo zvrstilo več predavateljev, ki bodo predstavili Grmičevo življenje in plodovito teološko in znanstveno delo.

Na dvodnevnem simpoziju se bo zvrstilo več predavateljev, ki bodo predstavili Grmičevo življenje in plodovito teološko in znanstveno delo. FOTO: Karlo Smodiš

Škofa Grmiča se je prijel izraz »rdeči« škof, ki ga je po oceni nekaterih predavateljev dobil po krivici. Njegova teološka in filozofska misel je namreč segala na področje socializma, liberalnega kapitalizma in globalizma, ki jih je obravnaval v luči smernic 2. Vatikanskega koncila. Ta je namreč začel odpirati prostor debate in dialoga tudi na področja, ki niso bila prvenstveno cerkvenostna. Ali je bil v svojem času pred časom, bo še pokazal čas, gotovo pa so vprašanja, ki jih je obravnaval, danes še kako aktualna.

Petkov del simpozija bodo sklenili s slavnostno akademijo v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča, v soboto pa bodo sledila še preostala predavanja.

Simpozij sodi v sklop dogajanja v Grmičevem letu, ki se je začelo februarja s predstavitvijo zbornika Škof pričevalec. FOTO: Karlo Smodiš

Predavatelji na simpoziju in naslovi tem, ki jih bodo obravnavali:

• dr. AVGUŠTIN LAH: Teološki in bivanjski poudarki v nekaterih razpravah Vekoslava Grmiča

• PETER KOVAČIČ PERŠIN: Aktualnost Grmičeve socialne misli

• dr. FANIKA KRAJNC VREČKO: Grmičev dialoški duh v pokoncilskem ekumenizmu

• dr. ALEŠ MAVER: Vekoslav Grmič in vzhodnoštajerska smer v slovenskem katolištvu

• mag. JANKO BOHAK: Poskus psihološkega profila Vekoslava Grmiča

• akademik dr. MARKO JESENŠEK: Slovenski jezik od Slomška do Grmiča

• ddr. RUDI RIZMAN: Kaj si dolgujejo predniki, mi in zanamci

• dr. MARJAN ŽNIDARIČ: Grmičevi zgodovinski spisi s posebnim poudarkom na NOB

• mag. IGOR ČERNE: Vekoslav Grmič skozi oči svetovnonazorske ateistke

• MATIJA REMŠE: Nekaj kratkih prebliskov spomina na škofa Grmiča

• SREČKO REHER: Revija Znamenje v Grmičevem ustvarjalnem opusu

• mag. VLADKA MESARIČ: Ekumenski dialog z dr. Vekoslavom Grmičem - izkušnja srečanja je (p)ostala popotnica za življenje

• dr. VINCENCIJ RAJŠP: Vekoslav Grmič v vrsti slovenskih duhovnikov, ki so se ukvarjali s slovenskimi protestanti 16. stoletja

• ANTON PETELINŠEK

• TONE PERŠAK: Tragičnost položaja in delovanja pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča

• FRANC ČUŠ: Kulturno-duhovno okolje, iz katerega je izšel dr. Vekoslav Grmič