V dvorani Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) poteka simpozij o delovanju Cirila in Metoda na Slovenskem. Pobudnik simpozija Borut Korun je za STA povedal, da bodo govorci osvetlili tedanje zgodovinske okoliščine in poskušali pojasniti, koliko je delovanje Cirila in Metoda na Slovenskem vplivalo na razvoj slovenščine.

Deveto stoletje, v katerem sta brata delovala, je bil čas idejnega spopada oziroma nekakšne hladne vojne med tedanjim Zahodom in Vzhodom, je pojasnil Korun, predsednik SSK.

Uvodnemu govoru moderatorja Koruna je sledil referat zgodovinarja in literarnega zgodovinarja Igor Grdine z naslovom Bizanc, krščanstvo in Slovani. V prvem delu bosta nastopila še zgodovinar Peter Štih z referatom Pot v konflikt, cerkveno-politično ozadje spora med Salzburgom in Metodom v Panoniji in profesor, p. Metod Benedik s prispevkom Brata Ciril in Metod, vez med Vzhodom in Zahodom.

V drugem delu simpozija bodo nastopili še Vanda Babič, ki bo predstavila Kopitarjevo zbirko kodeksov iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Marko Jesenšek bo spregovoril o prevodu Biblije v starocerkvenoslovanščino in prekmurskem knjižnem jeziku, in Irena Orel z referatom Novo slovensko besedje ob 1000-letnici svetih bratov Cirila in Metoda.

Evangelij v jeziku ljudstva

Bizantinski cesar Mihael III. je na prošnjo velikomoravskega kneza Rastislava poslal izobražena brata Cirila in Metoda, ki sta bila dobro podkovana v filozofiji, teologiji in jezikoslovju, da bi oznanjala krščanstvo v jeziku, ki bi ga razumeli običajni ljudje. Dotlej je bilo bogoslužje dovoljeno le v hebrejščini, latinščini in grščini. Ciril in Metod sta začela prevajati bogoslužna besedila v prvi slovanski knjižni jezik oziroma starocerkvenoslovanščino.

Pozneje sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Izdal jima ga je papež Hadrijan II.. Ciril se iz Rima ni vrnil, ker je zbolel in umrl. Metod pa se je podal v Panonijo h knezu Koclju. Vendar je padel v nemilost nemških duhovnikov, ki so bili trdno prepričani, da se sme vero oznanjati le v treh omenjenih jezikih, zato so ga obtožili krivoverstva in ga zaprli. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. vrnil dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

Metod je na severovzhodnem delu slovenskega ozemlja vzgojil veliko učencev, ki so širili krščanstvo, a tudi pisali knjige v slovenskem panonskem narečju. To je bil poleg Brižinskih spomenikov drugi začetek in drugi izvir slovenskega knjižnega jezika, so zapisali organizatorji simpozija.


Preberite tudi:
Nedelja v znamenju solunskih bratov
Ciril in Metod, glavna zavetnika ljubljanske nadškofije
Glasnika miru in edinosti med kristjani