V njem različni avtorji obravnavajo življenje in delo enega prvih šolanih slovenskih zgodovinarjev in geografov, tolminskega rojaka Simona Rutarja (1851–1899). Razdeljen je na dva sklopa.

V prvem se avtorji osredotočajo na nova dognanja o življenju in delu Simona Rutarja.

Aleš Gabrič piše o Rutarju in Slovenski matici.

Robert Devetak je pripravil oris Rutarjevega življenja in dela.

Peter Mikša je pod naslovom Na visokih gorah osvetlil Rutarja kot odbornika Slovenskega planinskega društva v času njegovega nastanka in enega prvih sodelavcev Planinskega vestnika.

Karla Kofol je prikazala kako v zgornjem Posočju ohranjajo spomin na Rutarja.

Zakaj so se Beneški Slovenci opredelili za Italijo

V drugem delu so tematiko usmerili na Beneško Slovenijo, in sicer od časov Simona Rutarja do današnjih dni. V njem se Rutarjev pogled na problematiko prepleta s kasnejšim razvojem dogodkov in procesov na tem ozemlju.

Jernej Zupančič je prikazal Beneško Slovenijo skozi geografijo zahodnega slovenskega roba.

Giorgio Banchig je pod naslovom »Proč z Avstrijo!« prikazal zakaj so se Beneški Slovenci opredelili za Italijo.

Branko Marušič piše o začetkih književnega ustvarjanja pri Beneških Slovencih.

Petra Testen Koren je šla po sledi beneških dikel v italijanskih mestih in povojnem odmevu na njihovo delo v Matajurju (1950–1973).

Danila Zuljan Kumar je prikazala slovensko identiteto med mladimi v Beneški Sloveniji.

Zdravko Likar piše o odnosih med Benečijo in Posočjem od druge svetovne vojne do danes.

Čedad, tabla za ulico Via Ivan Trinko. Foto: Ivo Žajdela

Vpliv meje na Slovence na obeh straneh

Zbornik, uredili sta ga Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc, zapolnjuje vrzeli dosedanjega vedenja o zgodovinarju Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji in ga nadgrajuje s soočenjem s težavami preteklosti in reševanjem v sodobnosti.

Posebej obravnava tudi probleme, do katerih je prišlo, ker je bil del Slovencev z državno mejo ločen od države, v katerem je živela in živi večina njihovih rojakov.

Knjiga je izšla v soizdajateljstvu z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in ob finančni podpori Občine Tolmin.

Dvojezična tabla na starogorski pokrajinski cesti nad Čedadom. Foto: Ivo Žajdela

Milan Bufon: Ethnos in topos

Knjiga dr. Milana Bufona Ethnos in topos je plod večletne znanstvene raziskave, ki obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na Tržaškem ozemlju od leta 1910 do leta 2015.

Posveča se narodnostni in družbeno-ekonomski podobi tega prostora v treh ključnih fazah: izhodiščnem ruralnem obdobju, obdobju industrializacije ter sodobnem času, ko splošno terciarizacijo spremlja temeljito spreminjanje narodnostne podobe nekdaj skoraj povsem slovenskih krajev.

Knjiga nudi vpogled v dragocene podatke o razvoju narodnostne strukture v tem robnem delu slovenskega etničnega ozemlja in s premišljevanjem o novih oblikah sobivanja med slovenskim in priseljenim prebivalstvom odpira svež pogled in nova spoznanja o Slovencih na Tržaškem, njihovi številčnosti, vitalnosti in integraciji.

Avtorjevo terensko delo je omogočilo pridobitev izvirnih podatkov o razvoju narodnostne strukture v tem »robnem« delu slovenskega etničnega ozemlja, ki odpirajo povsem nove poglede in spoznanja glede Slovencev na Tržaškem in njihove vitalnosti ter potencialov družbene integracije v evropskem »kontaktnem« prostoru.

Referenčno delo za področje etničnih in manjšinskih študij

Dr. Jernej Zupančič je o knjigi zapisal, da je stoletni časovni prerez skozi politične, prostorske in etnične spremembe Trsta ter njegovega bližnjega vplivnega ozemlja korenita refleksija kategorije »prostora« kot temeljne in izhodiščne postavke ter etničnih značilnosti prebivalstva v njem.

»Delo Ethnos in topos je referenčno delo za področje etničnih in manjšinskih študij zaradi preciznega teoretično-metodološkega uvoda in jedrnate, a zelo dobro dokumentirane in argumentirane sinteze.

Odlikuje ga jasna in pregledna zgradba, ki olajšuje bralcu orientacijo po delu, ter zgledna jezikovna kultura tako v besedno slogovnem kot v znanstveno-terminološkem smislu. Pred seboj imamo nedvomno prvovrstno, strokovno odlično utemeljeno in dokumentirano referenčno delo o dinamičnem razvojnem profilu slovenske skupnosti na Tržaškem skozi zadnjih sto let.«

Knjiga je izšla v sozaložništvu z znanstveno založbo Annales ZRS Koper in v soizdajateljstvu s Slovenskim raziskovalnim inštitutom.

Boljunec in zadaj Trst, pogled z Velikega vrha nad Glinščico. Foto: Ivo Žajdela