(Nadaljevanje in konec)

Gregorčič je začel pesniti že v gimnaziji in po maturi 1864 je poslal A. Janežiču, uredniku Slovenskega Glasnika v Celovcu, trinajst pesmi, ki so izšle še istega leta pod naslovom »Iskrice domoljubne«; med njimi so že nekatere njegove najboljše pesmi (Mojo srčno kri škropite. Naša zvezda itd.). V bogoslovju se je kot pesnik razvijal in poglabljal (Moje gosli), iz Kobarida pa je začel, pošiljati pesmi v list Zvon, ki ga je na Dunaju izdajal pesnik Josip Stritar. Stritar se je Gregorčičevega sodelovanja v Zvonu zelo razveselil, kakor priča njegovo pismo Gregorčiču: »Poslane pesmi, naravnost rečeno, so nas prav prijetno osupnile. To je vendar enkrat prava poezija, to jc pravi čut; to pride od srca in gre do srca«. Ob Stritarjevih nasvetih so se Grcgorčičeve umetniške moči uspešno razUjale, zlasti.zunanja oblika njegovih pesmi se je tako izpopolnila, besedni izraz tako dozorel, da pomenijo leta do 1882 njegov naj višji vzpon. L. 1882. jc izšla prva knji...