Mojo srčno kri škropite"

po planinskih sončnih tleh.. .

In srce jim bo ogrelo

cvetje, v2raslo iz krvi,

da za rod in dom plamtelo

bode jim do konca dni.

Poleg Prešerna, naj večjega slovenskega pesnika, je Simon Gregorčič brez dvoma najbolj znan in čitan pesnik med vsemi plastmi našega naroda. Njegove pesmi so po vsebini in obliki, po mislih in vsem življenjskem občutju tako blizu našemu človeku in zložene v pravem ljudskem duhu, da je popolnoma naravno, če so mnoge ponarodele in jih ljudstvo še danes poje, ne da bi vedelo, iz katerega srca so pognale (Njega ni. Izgubljeni cvet itd.). Zato je prav, da se ga v prvi številki spomni tudi »Družina«, ki je namenjena primor-skim Slovencem, saj je Gregorčič vse svoje življenje prebil med najbližjimi goriškimi rojaki in se _ po pravici imenuje »goriški slavček«. Razen tega je te dni minilo 70 let, kar je zal veliko noč 1882 izšla...