Zavetnik: pastirjev

Atributi: steber

Že v svojem času Simeon z nenavadnim načinom asketskega in spokornega življenja ni bil povsem razumljen, z očmi današnjega človeka pa se zdi vse, kar je ta nenavadni svetnik počel, ne samo norost, pač pa preprosto nekaj nemogočega. A verodostojnih zgodovinskih prič o njem je toliko, da noben dvom ni upravičen. Velja za ustanovitelja puščavništva na stebru, na stolpih stoječih menihov, t. i. stilitov ali stolpnikov. Sam je na 20 metrov visokem stolpu preživel skoraj 40 let v molitvi, zamaknjenju, pa tudi svetovanju množicam, ki so se s svojimi težavami zgrinjale k njemu.





Ime: Simeon ali Simon izhaja iz hebrejskega imena Šimon. Povezujejo ga s hebrejsko besedo šama, ki pomeni »poslušati, uslišati«. Vzdevek stilit pa izhaja iz grške besede (stylos), ki pomeni steber, stolp, torej »stolpnik«.

Rodil se je proti koncu 4. stoletja, najverjetneje okoli leta 390 v majhni vasi Sis v Kilikiji, na meji s Sirijo, danes Turčija,

umrl pa 2. septembra 459 v Kalat Semanu v Siriji.

Družina: Rodil se je v preprosti, verni kmečki družini. Imel je več bratov, ki pa so vsi pomrli, tako da je do svojega trinajstega leta kot pastir moral skrbeti za domače ovčje črede.

Sodobniki: opat Heliodor, škof Teodoret, cesar Teodozij II. in njegova sestra sv. Pulherija, sv. Genovefa.

Stiliti: Simeon Stilit mlajši, Danijel Stilit, sveti Alupius, sveti Luka mlajši.

Zavetnik: Velja za zavetnika pastirjev.

Sanje: Na začetku poklicanosti je imel nenavadne sanje: sanjalo se mu je, naj koplje temelj za novo hišo. Vsakokrat, ko je hotel nehati, je zaslišal razločen glas: »Še globlje!« Ko je bil temelj dovolj globok, je dobil naročilo, naj zdaj zida, kolikor visoko hoče.

Kreposti: Njegov asketski in spokorni način življenja je mejil na norost in »samomor«: s telesno pokoro je do skrajnosti mučil svoje telo in se s tem vadil v ponižnosti in potrpežljivosti. Samega sebe je imel za najmanjšega in najmanj vrednega od vseh ter se imel za največjega grešnika. Do vseh, ki so prihajali k njemu, je bil prijazen, mil in ljubezniv.

Upodobitve: Upodabljajo ga vedno kot puščavnika v meniški kuti na stebru. Včasih na stebru ob njem stoji Simeon Stilit mlajši, pod stebrom pa lahko vidimo različne ljudi.

Goduje: Datumi njegovega godu se razlikujejo: v zahodni pravoslavni Cerkvi goduje 1. septembra, ponekod drugod pa 5. januarja oz. 25. ali 27. julija.

Grob: Pokopali so ga najprej v veliki cerkvi v Antiohiji, nato pa so ga prenesli v posebno, njemu v čast zgrajeno kapelo. Na kraju, kjer je živel, so postavili božjepotno svetišče, katerega mogočne razvaline in podstavek njegovega stebra so vidne še danes.

Misel: »Steber je bil za tega drugega Joba, kar je bilo gnojišče za prvega.«