Bil je drugi jeruzalemski škof, mučenec in bližnji Jezusov sorodnik. Njegov oče je bil Klopaj, ki je bil menda brat sv. Jožefa, njegova mati pa Marija, ki je z božjo Materjo stala pod križem in je bila tudi njena sorodnica. Evangelist Janez pravi: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva, in Marija Magdalena« (Jn 19,25).

Ta Simeon naj bi bil tisti Simon, ki ga omenjajo Nazarečani, ko se spotikajo nad Jezusovim preprostim rodom, rekoč: »Odkod njemu ta modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? Ali niso Jakob, Jožef, Simon in Juda njegovi bratje? In njegove sestre, ali niso vse pri nas?« (Mt 13, 54-56).

Jakob, ki ga tu imenuje evangelij, je bil prvi jeruzalemski škof, ki je tudi prvi med apostoli umrl mučeniške smrti. Po njegovi smrti leta 62 pa je zasedel jeruzalemski škofovski sedež Simon ali Simeon. Za njegovega škofovanja je rimski cesar Neron poslal vojskovodja Vespazijana, da zatre judovski upor. Jeruzalemski kristjani so se tedaj spomnili Jezusovih besed, naj beže v gore, kateri bodo v Judeji, ko bodo videli, da je vojska obkolila Jeruzalem. Res so s škofom Simeonom zbežali v hribe onstran Jordana in se tako rešili.

Ko je cesar Trajan izdal odlok, da naj sicer za kristjani ne stikajo, če pa jih kdo zatoži, naj jih kaznujejo, so Judje zatožili Simeona, da je potomec Davidove rodovine in kristjan. Potem ko so ga več dni strahotno mučili, ga je cesarski namestnik obsodil na križ: »Ker ne nehaš oznanjati Križanega, boš tudi sam umrl kakor on!« Simeon je bil takrat star sto dvajset let. Tako je leta 107 zadnji Gospodov bratranec umrl iste smrti kot njegov božji sorodnik. Goduje 18. februarja.

Nekdo je rekel Jezusu: »Tvoja mati in tvoji bratje stoje zunaj in bi radi govorili s teboj.« On pa je rekel temu, ki mu je to povedal: »Kdo je moja mati in moji bratje?« Nato je pokazal na svoje učence in rekel: »To so moja mati in moji bratje« (Mt 12,47-49).