Silvo Torkar: krajevna imena iz Metelkove zapuščine
Silvo Torkar: krajevna imena iz Metelkove zapuščine
Zgodovinski vir Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine izhaja v dveh knjigah. Prva knjiga obsega prepis celotnega gradiva skupaj s prevodom nemških spremnih besedil v slovenščino. Prepis in prevod nemških delov popisa in vseh uradnih dopisov je opravil zgodovinar Drago Trpin. Druga knjiga vsebuje lokalizacijo krajev in identifikacijo s sodobnimi imenskimi oblikami ter jezikoslovni komentar imenskih oblik, izpričanih v viru, praviloma z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov, delo jezikoslovca Silva Torkarja.
Metelkova zapuščina v rokopisni zbirki NUK
Avtor Silvo Torkar je na predstavitvi knjige v Ljubljani 26. marca 2024 povedal, da je bilo iz strokovne literature znano, da so na Metelkovo prošnjo leta 1823 izdelali dvojezične slovensko-nemške sezname krajevnih imen na Kranjskem. »Glede na to, da način, kako so se v literaturi ti seznami omenjali, ni nudil jasnega odgovora, ali je to gradivo ohranjeno ali ne, sem si spomladi 2010 ogledal Metelkovo zapuščino. Izkazalo se je, da Rokopisna zbirka NUK pod signaturo MS 416 dejansko hrani dvojezične nemško-slovenske oz. slovensko-nemške sezname krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na mojo pobudo pridobil skenograme tega gradiva. Vodja Etimološko-onomastične sekcije dr. Metka Furlan mi je konec leta 2019 predlagala, naj pripravim objavo tega dragocenega onomastičnega vira. Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša je sprejel odločitev, da je ta imenski korpus vredno predstaviti jezikoslovni in drugi zainteresirani javnosti v knjižni obliki in pripraviti njegovo komentirano izdajo.«
Gradivo vsebuje 3.178 krajevnih imen
Kritična izdaja zgodovinskega vira zaradi velikega obsega izhaja v dveh knjigah. Prva knjiga, ki je izšla z letnico 2023, natanko dvesto let po nastanku gradiva, obsega spremno besedo, prepis gradiva in prevod nemških delov besedila.
Prepis in prevod nemških delov popisa in vseh uradnih dopisov je opravil zgodovinar Drago Trpin. Jezikoslovec Franc Metelko je namreč kot uradni prevajalec zakonov in razglasov leta 1822 zaprosil deželne oblasti za popis krajevnih imen v Ljubljanskem guberniju v slovenščini (kranjščini) in nemščini, pri čemer je izrazil željo, da se poleg imenovalniške slovenske oblike zapiše tudi rodilniška, ker bi s tem pridobil informacijo o tem, ali je ime edninsko ali množinsko in ali je samostalniško ali pridevniško.
Pisarji tedanjih gospostev (in dveh župnij) so v letu 1823 takšne sezname pripravili. Gradivo vsebuje 3.178 krajevnih imen, od tega jih je 215 iz beljaškega okrožja Koroške, ker je to tedaj skupaj s Kranjsko spadalo v t. i. Ljubljanski ali Ilirski gubernij s središčem v Ljubljani. Žal se gradivo za Notranjsko (Postojnsko okrožje) očitno ni ohranilo, ker ga v Metelkovi zapuščini ni, čeprav ni dvoma, da je za severovzhodni del Notranjske obstajalo.
Slovenska imena krajev pred njihovo standardizacijo
Metelko je deloma na podlagi zbranega gradiva in deloma iz drugih virov izdelal abecedni seznam imen 446 krajev (s statusom mest, trgov, župnij, vikariatov, lokalij) in graščin ter jih po lastni presoji poknjižil v drobnem zvezku. Celotno gradivo je pomembno zato, ker predstavlja sistematično zbirko slovenskih oblik znatnega dela slovenskih krajevnih imen v času pred njihovo standardizacijo.
Druga knjiga bo vsebovala interpretacijo imenskega gradiva: a) lokalizacijo krajev in identifikacijo s sodobnimi imenskimi oblikami, b) jezikoslovni komentar imen, praviloma z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov, v številnih primerih tudi z etimološkimi pojasnili.
Knjiga je prosto dostopna v pdf obliki na spletni strani založbe ZRC:
https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2098/8594/2258
Prva knjiga ima tudi elektronsko prilogo s skenogrami originalov celotnega rokopisnega gradiva v formatu pdf, ki je prosto dostopna na naslovu: