V podatkovno izčrpni in sintezni knjigi o svetovnem komunizmu Svetovna revolucija. Zgodovina mednarodnega komunizma 1917–1991 je avtor Silvio Pons zajel dolg časovni lok. Obravnava posamezne etape v svetovnem komunističnem gibanju od prihoda komunistov na oblast v Rusiji leta 1917 do zloma komunizma v letih 1989–1991. Knjiga je plod avtorjevega dvajsetletnega dela, pri čemer se je opiral na novejše izdaje virov iz ruskih, kitajskih, vzhodno- in srednjeevropskih arhivov in na vire v arhivih zahodnih komunističnih partij, ki doslej še niso bili v celoti raziskani.

Silvio Pons FOTO: www.ilriformista.it

Rojstvo sovjetske države in komunističnega gibanja

Rojstvo sovjetske države in komunističnega gibanja je imelo velik mednarodni odmev, saj je bilo zlasti na predvečer druge svetovne vojne razumljeno ali kot obljuba ali kot grožnja svetovne revolucije. Med drugim je Pons podal dobro analizo vzrokov za pakt med Stalinom in Hitlerjem. Po vojni se je Sovjetska zveza postavila na čelo »socialističnega tabora« v Evropi in v ozračju hladne vojne vzpostavila blok proti Zahodu, medtem ko je Kitajska projicirala revolucijo v postkolonialni svet.

Avtor je v knjigi obravnaval tudi Jugoslavijo, njeno medvojno komunistično »osvobodilno« gibanje, povojno uveljavitev v komunističnem gibanju, zlasti v času po razkolu s Sovjetsko zvezo in izgradnjo gibanja neuvrščenih.

Pomembna je tudi avtorjeva analiza stalinizma, obdobja po Stalinovi smrti in nove politike Nikite Hruščova, dogajanja na Madžarskem leta 1956 in na Češkoslovaškem leta 1968, politike kitajskih in drugih azijskih komunističnih vlad, delovanja dveh najmočnejših komunističnih partij v Zahodni Evropi, to je francoske in italijanske, komunističnega gibanja na ameriški celini ter ne nazadnje poskusov Mihaila Gorbačova, da bi z reformami ohranil Sovjetsko zvezo in oblast komunistov v njej.

Zgodovina svetovnega komunizma in zgodovina hladne vojne

Silvio Pons je je profesor sodobne zgodovine Vzhodne Evrope na rimski univerzi Tor Vergata, direktor Fundacije Gramsci ter član uredništva revije Journal of Cold War Studies. Njegovi osrednji raziskovalni področji sta zgodovina svetovnega komunizma in zgodovina hladne vojne. O teh problematikah je objavil številne prispevke, med njimi tudi knjigi Stalin and the Inevitable War 1936–1941 (Frank Cass, London, 2002) in Berlinguer e la fine del comunismo (Einaudi, Torino, 2006).

 Kot urednik ali sourednik je objavil dela The Cominform: Minutes of the Three Conferences 1947/1948/1949 (Fondazione Feltrinelli, Annali, XXX, Milano, 1994), The Soviet Union and Europe in the Cold War, 1943–1953 (Macmillan, London, 1996), Russia in the Age of Wars 1914–1945 (Feltrinelli, Milano, 2000), Reinterpreting the End of the Cold War (Frank Cass, London, 2005) in Dizionario del comunismo, 2 zv. (Einaudi, Torino, 2006/7).