Silverij je bil sin papeža Hormisda in je sprva deloval kot subdiakon v Rimu. Sredi leta 536 ga je kralj Teodahad imenoval za papeža, rimski kler pa ga je priznal šele pod pritiskom. Decembra leta 536 mu je uspelo, da je Rim brez bojev izročil bizantinskemu vojskovodju Belizarju. Slednji ga je pozneje obtožil izdajskih zvez z Goti, zato so papeža prijeli in ga izgnali v Pataro v Likiji. Medtem so v Rimu izbrali papeža Vigilija. Patarski škof je čez nekaj mesecev dosegel, da se je Silverij vrnil v Rim, se zagovarjal in pojasnil svojo krivdo. Tokrat je Vigilij ukazal, da ga izženejo na otok Ponza pred Neapljem. Tam je razočaran umrl leta 537. Kot mučenca ga častijo zaradi ponižanj in bolečin, ki jih je moral pretrpeti.