S. Stephanie Danielsen in njena mati imata v nemškem mestu Paderborn trgovinico, v kateri s prodajo darovanih rabljenih oblačil in predmetov zbirata sredstva za človekoljubne namene. Kot poroča spletni portal Vatican News, 36-letna evangeličanska redovnica ob tem izdeluje še odeje in spalne vreče, ki jih pošilja na krizna območja. Navdih za svoje delo je našla na družbenih omrežjih.

Redovnica prazne plastične vrečke čipsa z likalnikom »vari« v tople odeje in spalne vreče, ki jih nato pošilja na krizna območja v Turčijo in Ukrajino.

Kdor obišče dobrodelno trgovinico, ob vhodu pogosto naleti na s. Stephanie, ki stoji za likalno mizo in lika prazne vrečke čipsa. Njena mati običajno streže kupcem: vse artikle, ki so na voljo v trgovini, pomoči potrebnim ponuja po zelo ugodni ceni. Redovnica pa se posveča praznim plastičnim vrečkam, ki bi sicer končale na smetišču: z likalnikom jih »vari« v tople odeje in spalne vreče za otroke in živali. Svoje izdelke po pošti pošilja na krizna območja v Turčijo in Ukrajino.

Drobna redovnica, ki pri delu nosi civilna oblačila, vrečke najprej razreže ter jih očisti z raztopino vode in detergenta za pomivanje posode. Ko se posušijo, z likalnikom skupaj zvari več kosov - do 80 vrečk za odejo za odraslo osebo. Na koncu s. Stephanie z likalnikom nanese še plastično folijo - tako so njeni izdelki obstojni dlje časa.

Zamisel iz Združenega kraljestva

Zamisel za omenjeni projekt prihaja iz Združenega kraljestva. Po navedbah Vatican News je s. Stephanie konec lanskega leta na družbenem omrežju Facebook po naključju naletela na povezavo do navodil za izdelavo odej: »Takoj sem spoznala: Bog želi, da to naredimo.« Izdelki s. Stephanie delujejo kot reševalne odeje iz kompleta prve pomoči. Srebrna prevleka na vrečkah čipsa ljudi v stiski varuje pred mrazom. Nemška redovnica odeje in spalne vreče v Ukrajino pošilja s pomočjo zasebnih stikov, v Turčiji pa ji pri razdeljevanju pomaga nemški Rdeči križ. Prvo odejo je žrtvam potresa v Turčiji v začetku letošnjega leta osebno dostavila uslužbenka nemškega Rdečega križa iz Paderborna, ki ima turške korenine: februarja je z odejo v kovčku odpotovala na obisk k očetu, ki je v potresu izgubil ženo.

Predstavniki nemškega Rdečega križa po rušilnem potresu v Turčiji. FOTO: Vatican Media

Pomoč za Turčijo in Ukrajino

S. Stephanie od torka do petka dela v dobrodelni trgovini in obenem v izmenjevalnici za otroška oblačila, ki ju podpira Rdeči križ. Ob ponedeljkih razdeljuje hrano v ljudski kuhinji za uboge in brezdomce. Že v rosni starosti petih let je deklica prepričano napovedovala: »Ko odrastem, bom redovnica!« Po usposabljanju za delovno terapevtko je preizkusila nekaj »bolj sproščenih« protestantskih redov, toda poročene redovnice, pripovedovanje šal po molitvi in obroki brez molitve pred jedjo Stephanie Danielsen niso ustrezali: »Jaz sem precej stroga.« Pomembna se ji zdijo redovna pravila o uboštvu, čistosti in pokorščini.

S. Stephanie na družbenem omrežju Instagram poziva k donacijam praznih vrečk čipsa.

Ustanovitev reda pred 10 leti

Leta 2013 je s. Stephanie ustanovila svoj red: Evangeličansko kongregacijo sester sv. Jakoba Jezusove dragocene suknje. Ekumensko usmerjeno skupnost zdaj sestavlja dvajset sester v več evropskih državah, ki živijo skupaj v majhnih skupnostih. S. Stephanie živi s svojo materjo, ki je prav tako redovnica. Preživljata se z izdelovanjem zeliščnih blazin.

Za izdelavo odej je redovnica objavila poziv k donacijam na družbenem omrežju Instagram, kjer kot maskoto uporablja plišasto želvo z imenom »Opa Whoopi«. Več kot 5.100 sledilcev tako zdaj na družbenem omrežju spremlja, kako »dedek Whoopi« in s. Stephanie čistita vrečke čipsa, razdeljujeta brezplačne higienske potrebščine, se odpravita k frizerju ali zajtrkujeta. »Sledilci« plišaste želve maskoti celo pošiljajo oblačila in obutev. »Njegova garderoba je večja od naše,« z nasmehom na obrazu pojasnjuje s. Stephanie. Poleg tega sledilci profila prinašajo prazne vrečke čipsa v dobrodelno trgovinico ali material pošiljajo po pošti.

Odeje iz vrečk čipsa so pravno zaščitene

S. Stephanie ne šteje več, koliko odej in spalnih vreč je že izdelala. Dolgoročno jih želi izdelovati ne le za Turčijo in Ukrajino, temveč tudi za druga morebitna krizna območja: »Žal so nesreče in katastrofe vedno prisotne.« Svoje modele je zdaj komercialno zaščitila, tako da drugi ne bi poskušali zaslužiti na njen račun, kajti, kot pravi: »Naša pomoč je vedno brezplačna.«