Prav na začetku 17. stoletja je znameniti angleški dramatik napisal komedijo ob prazniku svetih treh kraljev, ki je bil v takratni Angliji karnevalski dan, v katerem so uprizarjali komedije zmešnjav zaradi zamenjavanja osebnih identitet.

Vendar gre v tej renesančno razigrani igri še za veliko več, saj so spremembe oseb tolikšne, da razkrivajo nesmisle v naših osebnih odnosih in v družbi, hkrati pa povedo veliko resnice o nas samih. Zato ima osrednjo vlogo norec Feste v odlični interpretaciji Janeza Škofa. Lik norca je Shakespearu zelo blizu in tudi tokrat predstavlja kar njegov drugi jaz. Norčeva norost pogosto nakazuje globljo resnico, ki nam navadnim ljudem uhaja. Pomenskost besedila poudarjajo tudi pesnitve, ki povezujejo posamezne dele igre. Glasbeni vložki v Shakespearovih igrah niso le tehnični pripomoček za menjavo scene, ampak poudarjajo samo dinamiko igre. Tokrat jih je v svojem značilnem slogu uglasbil igralec sam, Janez Škof. Odličen režiser poljskega rodu Janus...