Tudi slavni cerkveni če stavki (če boš naredil to in to, potem boš naš) niso na njegovem repertoarju; v njegovi navadi ni, da bi kogarkoli izsiljeval ali prisiljeval. Le če ga prosimo, nam svetuje; njegove usmeritve so vedno prave. Če z njim tipkamo po računalniku, nam gre delo bolje od rok. Ozdravlja, osvobaja, opogumlja. Navija za nas, kadar treniramo kreposti.

Rad pride kar na dom, med petjem, molitvijo ali kar tako. Sezut stopi med posmrkane robce, backe prahu po tleh, strgane hlače in nepomito posodo – ob njem nam ni nerodno. Zanima ga, kako smo; ali imamo kje luknje v steni ali počeno cev v kopalnici. Čudovito svoboden je in čisto preprost. Šali se in posluša – tako kot ljudje, kadar se šalimo in poslušamo med seboj. Vstopi tiho, skoraj plašno, ošvrkne nas s svojo ljubeznijo in z odbleskom nebes; zaradi tega želimo postajati dobri, zaradi tega odbleska in zaradi njegove ljubezni.

Redno zahaja tudi k našim sosedom – levim, ki so druge vere, in desni...