Carla se v pogovoru za medije spominja telefonskih klicev s stavki v piemontskem narečju in pove, da bodo sorodniki papežu pripravili kosilo z značilnimi piemontskimi jedmi. Rojstnodnevno torto bodo razrezali v nedeljo, ko se jim bo za mizo pridružil tudi krajevni škof.

Sestrična in bratranci bodo v svojo sredo z veseljem sprejeli Giorgia, sina Maria Bergoglia, bratranca prvega kolena Carline matere Ines.

Sestrična bo svetega očeta pričakala v stanovanju v Portacomaru, kjer živi od leta 2015, potem ko je ovdovela. Bratranec »Giorgio«, kot vsi sorodniki v Astiju kličejo Jorgeja Maria Bergoglia, jutri prihaja v Piemont na praznovanje njenega 90. rojstnega dne. Carla Rabezzana je pred srečanjem zelo zaposlena: pripravljajo družinsko kosilo s petimi drugimi bratranci in njihovimi družinami, ki bodo prispeli iz Torina, Vaglierana in Tigliole. V svojo sredo bodo z veseljem sprejeli Giorgia, sina Maria Bergoglia, bratranca prvega kolena Carline matere Ines.

Vez, stara skoraj pol stoletja

Njuno poznanstvo sega v leto 1974, ko je bil še ne štiridesetletni Jorge Mario jezuitski duhovnik in profesor, poroča Radio Vatikan: »V Frankfurt je odhajal zaradi študija«. V Torino je prišel, da bi se srečal s »sorodniki, s katerimi je ohranil stike«. Od takrat, ko se je p. Bergoglio, pozneje kardinal, vrnil v Italijo, da bi šel v Vatikan, »običajno enkrat na leto«, jo je vedno obiskal v Torinu, kjer mu je Carla, z možem Angelom in dvema sinovoma, en teden nudila gostoljubje. »Skupaj sva šla celo k maši,« se spominja.

Papež Frančišek je zelo navezan na piemontsko zemljo.

»Že dolgo se je želel vrniti v te kraje,« je pojasnila časnikarjem, ki so jo po napovedi obiska papeža Frančiška v Astiju večkrat prosili za pogovor, »moj rojstni dan je ponudil priložnost.« Prišel naj bi že marca 2020, »ko smo že imeli organizirano kosilo«, se spominja gospa Rabezzana, pa je bil obisk zaradi začetka epidemije odpovedan. »On je namreč,« tako Rabezzanova, »zelo navezan na to zemljo.«

Carla Rabezzana. FOTO: osebni arhiv

Gospa Carla, kmalu boste videli svojega bratranca »Giorgia«, ki prihaja na praznovanje rojstnega dne. Kaj mu boste rekli?

Kaj mu bom rekla? Najprej ga bom objela, ker se nisva videla tri leta, od konca leta 2019, pred epidemijo, ko sem šla z družino v Vatikan. In potem bomo poklepetali, tako kot vsaj enkrat na mesec po telefonu, kot sorodniki, ki se imajo radi. Vprašala ga bom glede kolena, ki ga sedaj boli. O tem govori z menoj, ko se pogovarjava po telefonu.

Kaj vam pove papež, ko vas pokliče? Se spomnite časov v Torinu, ko ste ga gostili na svojem domu?

Pogosto se pogovarjava v piemontskem narečju, ker je zelo navezan na to zemljo, ki jo ima tudi za svojo, ne le svojih staršev, in zelo dobro razume narečje, njegovi stari starši so govorili samo to. Pogosto me vpraša »Kako si?« v piemontskem narečju in se naprej šali v tem narečju. Potem me vpraša o mojih dveh otrocih, eden živi v okolici Torina, drugi pa v pokrajini Bergamo. Spomniva pa se tudi moža Angela, ki ga ni več tukaj.

Kaj boste pripravili svojemu bratrancu papežu Frančišku za kosilo? Sladico? Veste, da ima sladice zelo rad ...

Za sobotno kosilo bomo z drugimi bratranci in sestričnami pripravili nekaj pečenega mesa in veliko zelenjave, on veliko poje, sploh zdaj, nato pa »bunet«, puding na osnovi kakava, značilen za piemontsko kuhinjo. Rojstnodnevno torto pa bomo pojedli v nedeljo, na kosilu s škofom, po maši.

Ali že veste, koliko časa bo lahko v soboto ostal v vaše domu?

Ne vem, ker bo po mojem »domu počitka«, kot mu v šali pravi, ko me pokliče, morda popoldne opravil še druge obiske. Ne bo pa šel v rojstno hišo svojih starih staršev Giovannija Angela in Rose v Bricco Marmorito, ki je v zaselku tukaj v Portacomaru, saj je tja že večkrat šel tudi kot kardinal.