»Zelo težko, skoraj nemogoče, se je povezati z ljudmi v Gazi,« poudarja s. Nabila, ki je za Vatican News povedala, da so telefonske linije tako rekoč privid in da spletne povezave delujejo s prekinitvami.

»Svet prosim za mir, za spoštovanje človekovih pravic. Vse prosim, naj pomagajo Gazi, ker prebivalstvo trpi,« je dejala redovnica in dodala, da se ne sme več izgubljati časa. »Hiš ni več, hrana je skoraj pošla. Tista, ki je na voljo, pa stane petkrat več kot običajno,« je pojasnila dramatične razmere na terenu. S. Nabila pravi, da bo kmalu nemogoče preživeti, če se kaj ne spremeni.

Ranjeni so še vedno v župniji

Sestra Jeruzalemske kongregacije rožnega venca se je oglasila iz katoliške župnije Svete družine latinskega obreda, skupaj z večino kristjanov iz Gaze, kamor so se zatekli vse od začetka vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra. Kot dodaja, je v župniji še vedno sedem ljudi, ki so bili ranjeni v streljanju decembra lani, v katerem sta bili ubiti starejša mati in njena hči, ki sta bili nastanjeni v cerkvenem posestvu. Kljub vsem poskusom jim ranjencev ni uspelo prepeljati v bolnišnico, ki bi jih lahko sprejela.

Primanjkuje zdravil

»Uspeli smo jim zagotoviti le primarno oskrbo,« je pojasnila s. Nabila: »Dva od njiju bi morali nujno operirati, drugi pa imajo v telesu še veliko drobcev.« Nujno bi potrebovali zdravila, a jih v tej katoliški župniji, tako kot v večini Gaze, primanjkuje. Povedala je še, da »je jordanski kralj naročil hrano in zdravila, ki so nam jih odvrgli z letali. Dvakrat.«

Kljub hudemu trpljenju ne obupujejo

Istočasno so se izraelski tanki vrnili na ulice mesta Gaza. »Po treh ali štirih dneh zatišja,« pravi s. Nabila, »se je vojna vrnila tako nasilna kot prej. Tanki so v soseski, prav tako so blizu naše šole. Slišimo streljanje, a hvala Bogu se ni zgodilo nič v župniji«.

S. Nabila poudarja, da kljub težavam ljudje v župniji niso obupali. »Upamo v Gospoda. Če ne bi imeli vere, bi bili že vsi mrtvi.«