Vsak dan je primeren za spreobrnjenje, postni čas pa nam z Božjo besedo in spokornimi vajami, h katerim nas vabi, nežno mehča srce, da bi odložili skorjo zagledanosti vase, se zazrli v obličje usmiljenega Očeta ter ob sebi znova ugledali brate in sestre v Kristusu. Greh se namreč zarine prav tja, kjer je človekovo dostojanstvo, tja, kjer je človek podoben Bogu – v odnose. Zamegli nam pogled, otopi srce, zapre dlani in naše besede ne prinašajo več blagoslova. Od Adama in Eve naprej nas tepe ta stari jaz, ki hoče stvari samo zase. Strah nas je drugačnosti, bojimo se vsakršne smrti, tako končne kot tiste, ki prihaja skupaj z vsakdanjimi križi. Borimo se in ne moremo se izvleči iz vrtinca lastnih nepopolnosti in greha. V tem se nam še Bog zazdi oddaljen, nedostopen in zahteven, kot zvrhana malha pravil, ki jih ne moremo izpolniti.

Pa vendar je najgloblja resnica vsakega Božjega otroka tako drugačna in mnogo lepša. Po milosti krsta smo zraščeni s Kristusom kot mladike s trto! Njegovo življenje, njegova ljubezen do Očeta, sprava, ki jo je prinesel človeštvu s svojo smrtjo na križu, vse to je naše. V njem smo zastonj opravičeni greha, v njem smo za vedno posinovljeni in tega dostojanstva nas ne more oropati noben greh, kajti Bog se ne kesa svojih milostnih darov (Rim 11,29). V Kristusu je naša odnosnost odrešena, v njem smo umrli osamljenosti in se rodili za večno zavezo. S Kristusom je naš jaz sposoben videti drugega, se mu izročiti, darovati, pozabiti nase.

Naš Gospod nikoli ne odstopi od te zaveze, mi pa tega nismo sposobni, zato nam prihaja naproti z zakramentom, ki mu rečemo tudi sestra krsta. Sestra zato, ker v nas spet vzpostavi tisto življenje, ki nam je bilo zaupano v krstnih vodah. Zato je tudi spoved, tako kot krst, bogoslužni dogodek, praznično srečanje Cerkve. V njem grešnik vstopi v ljubeči odnos s svojim Očetom, se prepozna kot ljubljeni sin in v zaupljivi skesanosti izroči v roke matere Cerkve greh, s katerim je dal prednost samemu sebi. In služabnik sprave ga v moči Kristusove krvi potopi v Božje življenje in ga odveže za ponovno pripadnost Kristusovemu telesu.