Sergij Pahor je bil sodelavec profesorja Jožeta Peterlina, predvsem pa vse do danes dolgoletni, vztrajni nadaljevalec njegovega kulturnega dela v zamejskem prostoru. Ker pa se delo nalaga tistim, ki so se z delom izkazali, ne glede na to, da jih družba s tem preobremenjuje, je Peterlinov nagrajenec v dosedanjem življenju izpeljal še marsikatero drugo nalogo.

Peterlinovo nagrado Sergiju Pahorju je v nedeljo na študijskih dnevih Draga podelil p. Edi Kovač, desno je Martin Brecelj, ki je letos od Pahorja prevzel vodenje Društva slovenskih izobražencev. FOTO: Ivo Žajdela

Ob Jožetu Peterlinu si je utrdil versko in narodno zavest ter vrednote

Rodil se je v mestu, v Trstu, staršem s komenskega Krasa, in na Kras je zelo navezan. Čez dobro leto bo obhajal visok jubilej. Maturiral je na slovenski realni gimnaziji v Trstu in se oblikoval prej v Slovenski dijaški zvezi, ki jo je vodil duhovnik dr. Jože Prešeren, pozneje v katoliških kulturnih organizacijah, katerih duša je bil prof. Jože Peterlin. To mu je utrdilo versko in narodno zavest ter vrednote, ki jih je vedno nevsiljivo zagovarjal: krščanstvo, slovenstvo in demokracijo. Zgodaj je sanjal tudi o demokratični in samostojni Sloveniji, a zanjo tudi delal. Ob skrbi za družino in ob službi na časnikarskem oddelku Radia Trst A je kmalu postal član odbora Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev, revije Mladika.

Prebiranje utemeljitve Peterlinove nagrade, desno je Martin Brecelj, ki je letos od Pahorja prevzel vodenje Društva slovenskih izobražencev. FOTO: Ivo Žajdela

Gre za izjemne številke prireditev, ki jih je organiziral

Po smrti prof. Peterlina leta 1976 so morali njegovi tesni sodelavci prevzeti odgovornost za katero izmed številnih področij, na katerih je bil profesor tako živahno dejaven. Sergij Pahor je postal predsednik Društva slovenskih izobražencev, odgovoren zlasti za redne ponedeljkove večere ter eden bistvenih nosilcev študijskih dnevov Draga, ki so bili letos že 58. po vrsti. To odgovorno predsedniško mesto je lahko odložil šele 12. aprila letos, ko ga je nasledil Martin Brecelj.

Kot je sam povedal v pogovoru za Mladiko, so ponedeljkovi večeri »stalnica v tržaški kulturni kroniki in z njimi potrjujemo slovensko prisotnost v središču mesta, to se pravi, da DSI opravlja tako kulturno kot družbeno-politično vlogo, kar nam priznavajo tako na deželni ravni kot v matici. Imamo okoli 35 večerov na leto, kar bi zneslo, v tem mojem času, več kot 1.600 večerov. Zaradi epidemije covida jih je bilo verjetno nekaj manj. Nisem seveda vseh organiziral sam, saj sem s časom lahko računal na pomoč več sodelavcev, in se jim za to zahvaljujem. Vsekakor pa sem pri večini teh večerov bil zraven.« Gre za izjemne številke, ki jim moramo seveda prišteti bogate programe vsakokratnih študijskih dnevov Draga.

Sergij Pahor med zahvalnim nagovorom. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska država mu je podelila zlati red za zasluge

Vseh delovnih zaslug Sergija Pahorja ni mogoče naštevati, so poudarili na podelitvi nagrade, saj je ploden publicist, desetletja je bil član različnih teles stranke Slovenska skupnost, pa tudi član različnih komisij tržaške škofije in kar tri mandate je v letih 1996–2005 predsedoval krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij.

Slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek je Sergiju Pahorju leta 2005 podelil zlati red »za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Nedvomno si zaslužni tudi nagrado, ki jo podeljuje krog njegovih sodelavcev in ki nosi ime po enem izmed njegovih vzornikov, so povedali ob podelitvi.

Je človek jasnih načel, a odprt dialogu

 Ivo Jevnikar, predsednik založbe Mladika je za Družino dejal, da je Sergij Pahor, ki je kar 47 let vodil Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, in torej nepregledno število »ponedeljkovih večerov« v Peterlinovi dvorani ter dogodkov na Študijskih dnevih Draga, pravi pojem slovenske prisotnosti v Trstu. »Do upokojitve je bil tudi eden izmed razpoznavnih glasov časnikarskega oddelka Radia Trst A, v prostem času še publicist pri reviji Mladika in drugih zamejskih glasilih. Človek jasnih načel, a odprt dialogu, kar je pokazal tako na kulturnem kot na družbenem področju, saj je bil v zahtevnih letih 1996–2005 predsednik Sveta slovenskih organizacij, torej ene izmed dveh 'krovnih' organizacij Slovencev v Italiji, tiste, ki se je vedno sklicevala na vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije.«

Sergij Pahor med zahvalnim nagovorom. FOTO: Ivo Žajdela

Jože Peterlin je pustil za seboj bogato kulturno in idejno dediščino

Ko sem Sergija Pahorja vprašal, kaj mu pomeni podelitev Peterlinove nagrade, je raje kot o sebi govoril o izjemni osebnosti prof. Jožeta Peterlina, po katerem se nagrada imenuje. Podelitev nagrade je namreč priložnost, da se spomnijo lika človeka, kateremu je nagrada posvečena, ki je preminil mnogo prezgodaj, a je pustil za seboj bogato kulturno in idejno dediščino. Prišel je v Trst kot begunec pred komunizmom, ki je prevzemal oblast v domovini. V nenormalnih razmerah angloameriške vojaške zasedbe (bila je že hladna vojna) so obnavljali slovensko šolo, prvič v zgodovini mesta so dobili gimnazijo, učiteljišče in trgovsko akademijo. Po fašističnem dvajsetletju pa je manjkalo učno osebje, v kulturi je bila puščava. Tedaj so še kako prav prišli begunci in, kljub nasprotovanju levice, odločilno pripomogli k rojstvu tega šolstva, ki je bistveno za preživetje manjšine. Peterlin se je takoj vživel v novo okolje in je s prijatelji in sodelavci dal pobudo za ustanovitev vrste ustanov, ki še danes delujejo od Radijskega odra do Kulturnega kluba za študente, mladinske revije Mlada setev in mesečnika Mladika ter Društva slovenskih izobražencev, vse pod okriljem Slovenske prosvete, ki je nekakšna kulturna krovna organizacija na Tržaškem. Pahor je dodal, da si je Peterlin Drago zamislil kot nadaljevanje Bohinjskih dnevov iz tridesetih let, ki so razgibali katoliško kulturo v Sloveniji. To so bile prve oblike organiziranega življenja katoličanov na Tržaškem, saj je za časa Avstrije prevladovalo tako imenovano edinjaštvo. »Vse to povojno delo pomeni brez dvoma obogatitev za slovensko kulturo na Tržaškem in v širšem smislu. To smo ohranili pri življenju, razvijali in še obogatili z novimi pobudami, ki jih je narekoval čas.«

Več o Sergiju Pahorju v novi številki Družine v rubriki Osebno.