Po poletnem zatišju po hodnikih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša završi. Letos smo nekoliko pohiteli in že konec avgusta na spletni delavnici predstavili takrat še »rojevajoči se« slovnično-slovarski šolski portal Franček (franček.si) učiteljem, ki so sodelovali pri tem štiriletnem evropskem projektu. Portal je bil širši slovenski javnosti predstavljen 14. septembra. Kaj več o njem kdaj drugič, tokrat le poziv, da velja čim prej pobrskati po njem in nas opozoriti na kakšno nedoslednost.

Septembrski dnevi so izjemno intenzivni, saj se kar vrstijo dogodki, ki sooblikujejo in krojijo slovenski jezikovni prostor in so pomembni za celotno slovensko jezikovno skupnost. Sama sem se na začetku meseca mdr. udeležila sestanka znanstvenega sveta Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Italiji, na katerem smo sprejeli programske smernice za naslednje sedemletno obdobje. Pogovor je bil izjemno iskriv; osrednji tok načrtov sledi smernicam, ki so bile zastavljene že ob začetkih delovanja inštituta, od leta 1974 dalje, in v ospredje raziskovalnega dela postavlja tri osrednja področja: družbo, jezik in šolo. Poudarek ostaja na premisleku o motivaciji in vključevanju mladih v delovanje in življenje slovenske skupnosti v Italiji ter na utrjevanju in iskanju novih možnosti in priložnosti za ohranjanje vitalnosti slovenske jezikovne skupnosti. Osebno se me je dotaknila živost razprave in gorečnost argumentov, saj se je čutila iskrena želja po življenju in spremembah ter vitalnost uma in idej. In ko ti v tako prijetni družbi v Gostilni Bita še prijazno postrežejo v slovenščini in ti razložijo pomen tradicionalnih klicev slovenskih ribičev ob lovu na tune, ti poboža srce. Pa čeprav veš, da te čaka še pot v Ljubljano, naslednji dan pa v Špetru posvet ob 20. obletnici Zakona 482/1999 z naslovom Manjšine med standardnim jezikom in narečji. Izmenjavi različnih izkušenj in praks, s katerimi se soočajo manjšinski jeziki na Videmskem dvajset let po sprejetju krovnega zakona, ki je končno prinesel formalno priznanje prisotnosti slovenske, nemške in furlanske jezikovne skupnosti na tem območju, je sledilo živahno druženje s stebri tamkajšnje slovenske skupnosti, kot so Živa Gruden, dolgoletna ravnateljica špetrskega dvojezičnega šolskega centra, Davide Klodič, aktualni ravnatelj in neutrudni kulturni delavec, Jole Namor, dolgoletna urednica Novega Matajurja in predstavnica Slovenske kulturne in gospodarske zveze za Videmsko idr. Konec prvega septembrskega tedna Slovencev v Italiji je sicer minil v duhu Drage mladih, Slovenci iz Kanalske doline in bližnje Ziljske doline, širše Koroške in Gorenjske pa so se prav takrat skupaj s slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch in slovensko poslanko Zelenih v avstrijskem parlamentu Olgo Voglauer družili na Bistriški planini na pobočjih Ojstrnika.

Letošnji september je vsekakor zaznamovalo praznovanje 40. obletnice moje krovne ustanove, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki združuje kar 18 raziskovalnih inštitutov, ima lastno založbo, raziskovalci pa sodelujemo tudi pri pedagoškem procesu na Podiplomski šoli ZRC SAZU in tako po svojih najboljših močeh »pomagamo razlagati svet« ter širiti znanje in spoznanja, do katerih prihajamo pri svojem raziskovalnem delu. Pomemben dogodek, na katerem je naš predstojnik predstavil najnovejši izdelek zgodovinske sekcije našega inštituta, slovar Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je v kontekstu javne razprave o Nacionalnem programu visokega šolstva 2021–2030 pripravila posebno izjavo o vlogi in pomenu nadaljnjega razvoja slovenščine kot učnega in raziskovalnega jezika v visokem šolstvu.

Pa na SLOFEST 2021 ne smemo pozabiti, saj je na njem potekala vrsta za slovensko skupnost v Italiji zanimivih in pomembnih kulturnih dogodkov.

Zame je bil to tudi mesec intenzivnega delovanja na mednarodni ravni: naša delovna skupina je pripravila osnutek poročila o uresničevanju zavez Republike Poljske v kontekstu Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih (ELRMJ), prav v teh dneh pa se udeležujem plenarnega srečanja Odbora strokovnjakov za ELRMJ v Strasbourgu, kjer obravnavamo poročila o uresničevanju zavez za Poljsko, Armenijo in Ciper, čemur bo sledila še razprava pri Svetu ministrov.

September sklene evropski dan jezikov (26. septembra), namenjen spodbujanju učenja več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali zunaj nje, ki smo ga letos obeležili že dvajsetič. Svet Evrope nagovarja k razvijanju večjezičnosti v prepričanju, da je jezikovna raznolikost pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in ključna sestavina bogate kulturne dediščine naše celine. In v tem kontekstu ne smemo pozabiti, kako zelo je za ohranjanje jezikovne različnosti in kulturne raznolikosti pomembno ohranjanje slehernega maternega jezika, še zlasti lastnega. Njegova usoda pa je vedno tudi v naših rokah.