Konec prihodnjega meseca bo minilo sto let od sarajevskega atentata, v katerem je Gavrilo Princip ustrelil avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo. To je bil povod za začetek prve svetovne vojne, ki je opustošila tudi zahodni del Slovenije. Čeprav bo šele prihodnje leto stota obletnica prvih bojev na soški fronti, smo se po stari vojaški navadi že malo prej odpravili na izvidniški izlet v tamkajšnje kraje.


Pogled z razgledne točke na Senici na jezero, Most na Soči in Modrej

Eno najlepših razgledišč nad smaragdno reko je na zahodnem robu Senice, 658 metrov visokega hriba, ki se dviga nad Mostom na Soči. Ker je v središču tega kraja malo možnosti za parkiranje, pustimo avto na parkirišču ob cesti proti Tolminu – tam, kjer je odcep za Modrej. Potem krenemo peš v to vas, zavijemo desno proti Bači pri Modreju in gremo po cesti do večjega travnika, kjer nas kažipot z napisom Senica 60 min razgledna točka usmeri levo navkreber v gozd. To je najkrajša pot. Mi pa ne bomo tako hiteli, ampak si bomo za ogrevanje privoščili ovinek skozi Most na Soči in si spotoma ogledali še nekaj zanimivosti.

S parkirišča krenemo zato čez cesto do obale sedem kilometrov dolgega akumulacijske­ga jezera hidroelektrarne Doblar, ki je nastalo že leta 1938. Ob njem se sprehodimo do mosta, čez katerega pelje cesta proti Novi Gorici. Nad njo je malo naprej spomenik iz prve svetovne vojne, posvečen bataljonski kuhinji. Od mosta se lahko po zahodni strani jezera sprehodimo do vasi Modrejce. Ob cesti pred njo je obnovljena apnenica, na ravnici pod vasjo je avstro-ogrsko pokopališče, na katerem leži približno 1.600 mož, čez vodo pa se odpira lep pogled na Senico.

Ko se vrnemo na Most na Soči, ki se je pred letom 1952 imenoval Sv. Lucija, gremo mimo bencinske črpalke do župnijske cerkve sv. Lucije. To so po razdejanju v prvi svetovni vojni obnovili po načrtih slikarja in kiparja Toneta Kralja. Za cerkvijo je osnovna šola z arheološkim muzejem. Nad stičiščem Soče in Idrijce, ki se ji malo prej pridruži Bača, je bilo namreč v železni dobi pomembno obrtno in trgovsko naselje. Na njegovem območju so izkopali okrog sedem tisoč grobov in ostanke številnih hiš. Od šole nadaljujemo po ulici na vzhodni konec naselja. Ko se svet odpre in se pred nami odpre travnik, zavijemo levo na kolovoz, ki se pozneje spremeni v stezo. Ta nas pripelje do ceste in že prej omenjenega kažipota za Senico.

Dobro uhojena steza se brez odvečnega ovinkarjenja požene navkreber v gozd. Čeprav ob njej ni planinskih markacij, ne moremo zaiti, saj je pot samo ena. Bujno zelenje nam zastira pogled, tla pokrivajo cvetoči čemaži in koprive. A hrib skriva še večjo botanično zanimivost: rastišče tise z največjim številom teh zavarovanih in strupenih iglavcev v Sloveniji na enem mestu. Nad informativno tablo začne pot bolj ovinkariti, nato se približa robu in zavihti na planotasto ovršje Senice. Z desne se nam pridruži še ena pot z Mosta na Soči, ki je bila v velikem tednu zaradi podrtega drevja v zgornjem delu težko prehodna. Mi pa zavijemo v levo, se med skalami spustimo skoraj do gozdne ceste in med polomljenim vejevjem dosežemo prepaden rob.

Razgled z njega je res imeniten. Na severozahodu je kot na dlani Tolmin s Kozlovim robom. Za njim gre Soška dolina proti Stolu nad Kobaridom in Kaninskemu pogorju, mi pa se s pogledom sprehodimo čez Vodel in Mrzli vrh do zasneženega Krna. Na drugi strani Soče zapira obzorje razpotegnjeni Kolovrat. Pred njim se dvigata gozdnata hriba Bučenica in Cvetje, ki je bil pred stoletjem – kot vidimo na tabli – skoraj povsem gol. Najlepši pa je pogled na akumulacijsko jezero, ki se leskeče pod našimi nogami. A sonce se kmalu skrije za oblake. Pred stoletjem bi rekli, da ti napovedujejo vojni metež, danes pa k sreči prinašajo le dež.


Senica se dviga nad akumulacijskim jezerom pri Mostu na Soči.

OSNOVNI PODATKI

Senica (razgledna točka)

Izhodišče: Most na Soči.

Dostop: Do Mosta na Soči lahko prispemo iz Škofje Loke čez Cerkno ali Podbrdo, iz Logatca čez Idrijo, iz Nove gorice ali iz Tolmina. Avto pustimo na parkirišču ob cesti proti Tolminu (pri odcepu za Modrej).

Kratek opis poti: S parkirišča krenemo po cesti v vas Modrej, od koder nadaljujemo v desno proti Bači pri Modreju. Ko se svet odpre, nas kažipot usmeri v levo na gozdno pot, ki nas po enournem vzponu pripelje do razgledne točke. Dobro uhojena pot je le v zadnjem delu označena z markacijami, ven­dar ne moremo zaiti. Če imamo več časa, lahko na začetku ali koncu izle­ta naredimo ovinek skozi Most na Soči.

Višinska razlika: približno 430 m.

Dolžina vzpona: 1.15 ali 1.45 ure (skozi Most na Soči).

Zemljevid: Soška fronta od Rombona do Mengor, 1 : 50.000.


NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Lucije na Mostu na Soči je maša vsako nedeljo ob 10.30.