Predstavili so nam izbrane pesmi nemških romantikov, ki jih je založba Družina izdala v knjigi Tišji glasovi.

Ugledna prevajalca poezije

Brane Senegačnik (1966) je doktoriral iz klasične filologije na Filozofski fakulteti UL, kjer predava starogrško književnost. Glavno področje njegovega raziskovanja je grška dramatika, še posebej tragedija, ukvarja se tudi s percepcijo antične poezije v sodobnem času, ontologijo poezije, grško liriko in pozno stoiško filozofijo. Je avtor več prevodov iz grške, rimske, renesančne književnosti.

Dejaven je tudi kot urednik, esejist in publicist. Pri založbi Družina pod njegovim urednikovanjem nastajata dve eminentni knjižni zbirki Sidera in Sozvezdja.

Matej Venier (1958) je slovenski violinist, urednik in prevajalec. Svojo poklicno pot je začel kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, nato pa je bil desetletje vodja glasbene produkcije RTV Slovenija.

Je tudi urednik in avtor knjige Simfonični orkester RTV Slovenija. 50 let. Deluje kot urednik na tretjem programu Radia Slovenija, program ARS. Znan pa je tudi kot prevajalec, med drugim je prevedel knjigo Orlanda Figesa Natašin ples. Kulturna zgodovina Rusije in Šepetalci. Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji.

Na predstavitvi pesniške zbirke Tišji glasovi so sodelovali Ajda Šegula, Manica Ferenc, Matej Venier in Brane Senegačnik. FOTO: Ivo Žajdela

Romantična poezija ima »naravno mesto« v zbirki Sidera

Izbrane pesmi nemških romantikov pod naslovom Tišji glasovi so izšle v zbirki Sidera, ki jo ureja Brane Senegačnik. Pesmi sta prevedla Brane Senegačnik in Matej Venier, urednik knjige Brane Senegačnik je dodal še prevoda Jožeta Udoviča in Matjaža Mastnaka.

Kot je dejal urednik zbirke Sidera Brane Senegačnik, v njej izdajajo prevode klasičnih del evropske literature, od antike do konca 19. stoletja.

Tako ima romantična poezija »naravno mesto« v zbirki.

Zametek zbirke Tišji glasovi so bile pesmi, ki jih je sam zase pred tem dolgo prevajal. Ker se jih je precej nabralo, je naravno sledil sklep, da nastane knjiga.

Ob tem je omenil, da je težko dobiti prevajalce, ki bi bili vešči prevajanj poezije. Kot posebnost je navedel, da sam pri prevajanju včasih rime nadomešča z asonancami. »S tem dobiš širok spekter čustvenih in zvočnih napetosti.

Sicer pa, romantična poezija živi, saj jo imajo ljudje radi. Bila pa je ta poezija bela lisa v slovenskem prevajalstvu.

Manica Ferenc se je pogovarjala s prevajalcema Branetom Senegačnikom in Matejem Venierjem. FOTO: Ivo Žajdela

Pri samospevih gre za veliko skladnost med poezijo in glasbo

Ker so pesmi nemških romantikov zelo spevne, so jih skladatelji veliko uporabljali pri samospevih.

Matej Venier je dejal, da je prav romantična poezija botrovala nastanku samospeva. Pri samospevih gre za veliko skladnost med poezijo in glasbo.

Povezovalka je citirala iz študije italijanskega skladatelja Carla de Incontrera, da prav v samospevu, »ki je drobec duše, drobec večnosti, pride do resnične in dokončne poravnave med pesniškim in glasbenim romantičnim občutjem. V njem bolj kot kjerkoli drugje duša razprostre svoja široka krila in poleti nad mračnimi pokrajinami, v katerih domujeta slast bolečine in hvalnica skozi solze.«

Romantični pesniki so se zatekali v naravo

Na vprašanje, po kakšnem kriteriju je izbiral pesmi, ki jih je prevajal, je Venier dejal, da po tem, kako se ga je pesem dotaknila.

Kot nekaj posebnega je predstavil pesem Vojakov katekizem, ki jo je Clemens Brentano napisal za avstrijsko vojsko med avstrijskim bojevanjem z Napoleonovo vojsko.

Venier je pojasnil, da je za romantično poezijo značilno, da upesnjuje celotnega človeka. V romantiki se je individuum izrazil proti družbi.

Senegačnik je dodal, da je zanjo značilno vprašanje raztrganosti in povezanosti z družbo.

Za romantične pesnike je bil kriterij srca nad kriterijem razuma. Predvsem pa, romantični pesniki so se zatekali v naravo.

Matej Venier je še dejal, da je za romantično poezijo bistveno čustvo, prefinjeno prelivanje čustev. V knjigi se srečamo z bogastvom občutij. Zato, poudarja Venier, je ta poezija v zajetni knjižni zbirki Tišji glasovi za vsakega, ki rad živi in čuti.

Pesmi je v originalu, v nemščini, brala Ajda Šegula. FOTO: Ivo Žajdela