Kot je poudaril nadškof, se je zaključek seminarja kot nalašč pokril z godom enega največjih zahodnih cerkvenih očetov, ki je tudi sam veliko pisal in razmišljal o življenju in poslanstvu duhovnikov, torej sv. Avguština. Nadškof Cvikl je dodal, da so skozi te tri dni z mladimi duhovniki živeli in delovali v duhu, ki ga je opisal sv. Avguštin, njegov navdih za skupno življenje pa je bil zgled prvih apostolov.

Alojzij Cvikl: Vesel sem, da sem lahko s fanti preživel vse tri dni in jim prisluhnil. Vesel sem za vsakega od njih in se Bogu za vsakega posebej zahvaljujem. FOTO: FB Alojzij Cvikl

Kaj pomeni v edinosti?

»Avguštin in njegovi tovariši so, preden je bilo oblikovano samostansko pravilo, živeli skladno z zapovedmi iz Apostolskih del 4,31-35. Pomemben vidik apostolskega modela je bil, da so bratje živeli skupaj v edinosti. V svoji pridigi o 132. psalmu in pojmu edinosti je Avguštin zapisal: 'In kaj pomeni v edinosti? Pravi: in imeli so eno dušo in eno srce do Boga.' Čeprav je Avguštin pisal o menihu, ki živi v skupnosti, lahko veliko tega prenesemo v naše duhovniške bratske odnose,« je opozoril Alojzij Cvikl.

Veliko teles, a ne veliko duš in src

Navedel je še Avguštinove besede: »V skupnosti se je treba ukvarjati z vprašanjem, ali je to mogoče. 'Monos' namreč pomeni 'eden', in to ne samo 'eden' v kakršnem koli smislu … Zato živijo v edinosti, tako da tvorijo enega človeka, tako da imajo resnično to, kar je zapisano: 'eno dušo in eno srce'. Imajo veliko teles, vendar ne veliko duš; imajo veliko teles, vendar ne veliko src. Upravičeno se imenujejo 'monos', to je 'eden sam'.«

Kot je poudaril nadškof Cvikl, se je zaključek seminarja kot nalašč pokril z godom enega največjih zahodnih cerkvenih očetov, ki je tudi sam veliko pisal in razmišljal o življenju in poslanstvu duhovnikov, torej sv. Avguština. FOTO: FB Alojzij Cvikl

Zdravje in prijateljstvo

Mariborski nadškof je podčrtal, da so te dni tudi oni živeli v tej edinosti, skupnosti, prijateljstvu. Sv. Avguštin, »doktor milosti«, je v 299. pridigi zapisal, da je v življenju bistveno dvoje, zdravje in prijateljstvo, pri čemer je pomembnejše prijateljstvo. Edinost vodi prijateljstvo in obratno, oboje pa tvori eno dušo v Bogu. Resda je bilo, tako Cvikl, na seminarju osem teles, vendar je bilo osem teles kot ena duša, kakor bi se izrazil hiponski škof.

Poglobitev povezanosti in zavezanosti skupnemu cilju

»Seminar je bil priložnost, da poglobimo našo povezanost in zavezanost skupnemu cilju, hkrati pa tudi, da se medsebojno podpremo in krepimo v veri in poklicanosti. Vesel sem, da sem lahko s fanti preživel vse tri dni in jim prisluhnil. Vesel sem za vsakega od njih in se Bogu za vsakega posebej zahvaljujem. Hvala samostanski skupnosti v Olimju, da nas je sprejela in tako lepo gostila. Naj bo naše delo blagoslovljeno z novimi duhovnimi poklici,« je še sporočil nadškof Cvikl.