Srečanje se je začelo s kratko vajo za sveto mašo, ki smo jo sooblikovali vsi sodelujoči. Priložnostni zbor pod vodstvom Luke Štiftarja je prevzel vlogo zbora, udeleženci pa vlogo občestva. Na orglah nas je spremljal Luka Hrgarek. Sveto mašo, ki jo je vodil pater Emil Križan OFM Conv., smo darovali za vse pokojne cerkvene glasbenike, kar smo obhajali tudi s petjem koralnega requiema. Pri pridigi nas je pridigar Rok Pogačnik spodbudil, da naj bo naša dejavna udeležba pri Kristusovi daritvi taka, da bomo peli skupaj z našimi brati in sestrami in vstopali v tisto liturgijo, ki bo ena sama ljubezen, lepota in večna sreča.

Mašne pesmi – včeraj, danes, jutri

Sledili sta predavanji. Dr. Matej Podstenšek je pripravil predavanje z naslovom Mašno petje in »mašne pesmi«: Zgodovinski razvoj, pri katerem nam je spregovoril o razvoju cerkvene pesmi na Slovenskem in tem, kje je mesto naših mašnih pesmi v zgodovini slovenske cerkvene pesmi. Začetki slovenske cerkvene pesmi segajo že v srednji vek, najstarejšo zapisano slovensko pesem najdemo v Stiškem rokopisu iz leta 1428 (velikonočna pesem Nas gospud ye od smerti stwal). Zanimivo je, da prvo slovensko pesmarico predstavlja že Trubarjev Catechismus, saj vsebuje 6 pesmi z notnimi zapisi, medtem ko prvo slovensko katoliško pesmarico predstavlja pesmarica Ahacija Steržinarja iz leta 1729, ki nosi naslov Catholish Kershanskiga Vuka Peissme, pomembna pa je tudi zato, ker vsebuje prvo mašno pesem.

Predavanje dr. Mateja Podstenška. FOTO: Samuel Plečko

Dr. Cecilija Oblonšek, ki je predavanje naslovila Mašne pesmi – problemi in priložnosti, je s konkretnimi primeri izpostavila pomembnost ustreznosti mašnih pesmi. Opomnila nas je, da nismo mi tisti, ki izbiramo pesmi, temveč nam jih liturgija sama predpisuje, lahko pa po vzoru teh besedil poiščemo ustrezne kitice mašnih pesmi. Pri tem se moramo zavedati, da ni vsaka pesem primerna za izvajanje pri bogoslužju in da kitice mašnih pesmi ne smejo nadomestiti mašnega ordinarija. Prav tako je poudarila, da ni prav, da glasba pri bogoslužju predstavlja vlogo okraska, temveč mora biti del bogoslužja, pri njej pa mora aktivno sodelovati tudi občestvo.

Predavanje dr. Cecilije Oblonšek. FOTO: Samuel Plečko

Delavnice

Skupnemu kosilu in sproščenemu klepetu za omizji so sledile tri delavnice. Udeleženci seminarja smo tako lahko izbirali med delavnico dr. Mateja Podstenška (Delavnica za organiste), dr. Cecilije Oblonšek (Izzivi »mladinske« liturgične glasbe) ter Marjana Grdadolnika (Zbor, pevci in občestvo – možnosti izvajanja speva med berili).

Pri delavnici za organiste so se udeleženci ukvarjali s problemi iz prakse in iskali skupne rešitve. Pogovarjali so se o pomembnosti artikulirane igre z jasnim pulzom (sploh kadar ima organist tudi vlogo zborovodje), uporabi različnih registrov (vsaka kitica pesmi ali psalma naj bo glede na besedilo registrirana drugače), harmonizaciji ter uporabi prehajalnih in menjalnih tonov, ki lahko pesem naredijo bolj živo.

Delavnica Mateja Podstenška. FOTO: Samuel Plečko

Udeleženci delavnice o izzivih »mladinske« liturgične glasbe so govorili o primernosti različnih zvrsti glasbe za bogoslužje. Izpostavili so, da obstaja nevarnost, da liturgijo začnemo prilagajati do te mere, da je vsem »fajn«. Pogosto se nam namreč dogaja, da znotraj liturgične glasbe zamenjujemo principe s preferencami, kar pa vodi do tega, da izberemo glasbo, ki ni primerna za bogoslužje.

Delavnica z Marjanom Grdadolnikom. FOTO: Samuel Plečko

Tretja delavnica, ki jo je pripravil skladatelj in zborovodja Marjan Grdadolnik, je udeležencem dala vpogled v to, kakšen naj bi bil odnos zborovodje do pevcev, duhovnikov in samega sebe. Izpostavili so, da mora dobro poznati svoje pevce in repertoar izbirati glede na zasedbo in zmožnosti zbora. Na primeru skladateljevih uglasbenih spevov med berili so spoznavali možnosti prepevanja tega mašnega dela in njegove vključitve na več delih bogoslužja.

Okrogla miza z razpravo

Pri okrogli mizi, ki jo je sooblikovalo še Slovensko Cecilijino društvo v sklopu sinodalnih srečanj glasbenikov pod geslom Glasbeniki vseh župnij – srečajmo se, se je dr. Cecilija Oblonšek pogovarjala s štirimi gosti: Urbanom Šifrarjem, Blažem Podobnikom, Tadejem Vindišem in Jakobom Piletičem.

FOTO: Samuel Plečko

Goste, ki delujejo v na prvi pogled zelo različnih vlogah, povezuje prav bogoslužje, kjer jih nagovarja in navdihuje tudi glasba. Z njimi smo razmišljali o vlogi glasbe v Cerkvi, o tem, kakšna naj bo glasba, ki bo spoštovala svetost prostora in časa bogoslužja, hkrati pa nagovarjala današnjega človeka. Urban se je nedavno navdušil nad koralom, Blaž komponira t. i. mladinske maše, Tadej se večino svojega življenja ukvarja s slavilno glasbo, Jakob pa v svoji afiniteti do latinskega jezika brani častno mesto latinščine v Cerkvi in njeni glasbi. Gostje so spregovorili o svojih izkušnjah s področja cerkvene glasbe ter o izzivih, s katerimi se srečujejo, v razpravo pa so povabili tudi udeležence seminarja, s katerimi se je razvila živahna in spodbudna razprava.

Večernice

Sklepni del srečanja je predstavljalo obhajanje slovesnih pétih večernic, s katerimi smo vstopili v začetek adventa. Spodbuda vsem, ki vas tokrat ni bilo z nami, da se nam naslednjič pridružite.