Ko opazujem najmlajšo vnukinjo, ki se pri desetih mesecih uči prvih korakov, se spomnim, kako so mi starši pripovedovali, da sem tudi jaz shodila pri desetih mesecih. Na ta način opazujem majhen odtenek prenašanja genov po moji krvni verigi. Čeprav si rečem, da je to le učenje prvih korakov, gre pri tem vseeno za velik mejnik v življenju. Zato s hvaležnostjo in nasmehom na licih in v srcu opazujem to malo lepotičko, kako se vztrajno postavlja na noge, se po nekaj korakih prevrne in se spet in spet postavi pokonci …

Prvi koraki so nazorna prispodoba za vsakogar izmed nas, saj se vsak človek vse življenje vedno znova uči shoditi zdaj na enem zdaj na drugem področju. Kako velik dar je, če uspemo v času, ki ga imamo na razpolago, na svoje življenje pogledati z druge strani. Saj prevečkrat le delamo, nergamo, tarnamo in kričimo prav tako, kot so delali naši predniki. Pozabljamo pa, da imamo v vsakem trenutku možnost in priložnost začeti pisati novo zgodbo življenja, ki naj bi j...