Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Čeprav so se prve sufražetke po mojem mnenju borile za pomembne in upravičene pravice (volilna pravica, zaščita žensk, ko so zanosile, da jih niso mogli odpustiti itd.), pa je ob spretnem manipuliranju določenih vplivnežev gibanje preraslo v pošast, ki je na lovu za zdravimi družinami na koncu najbolj obgrizla žensko samo. Močna in neodvisna ženska, ki je bila postavljena na družbeni piedestal, je postala osamljena, zagrenjena in preobremenjena.

Močne ženske

Ali hočem reči, da je biti močna ženska problem? Pa kaj še! Zdi se mi, da je naša moč in vzdržljivost pomembna lastnost človeka – moškega in ženske. Zavedati se moramo, da živimo v ranjenem in grešnem svetu, med grešniki, kot smo tudi same. Naše življenje je zato mnogokrat trdo in posuto s preizkušnjami, ki jih bomo morale prestati. Skozi te preizkušnje raste naša moč.

Žensko dostojanstvo pa je prepleteno še z materinstvom in ni ga poklica in poklicanosti, kjer bi bila ženska moč bolj potrebna in bolj povezana z žensko naravo. Porod, dojenje, darovanje otroku – tako bistveno ženski odrazi moči, a zagotovo to ni moč, ki so jo imele v mislih feministke.

O bistveno ženskih vidikih moči sploh nikoli ni bilo govora, kar se mi zdi naravnost absurdno!

Neodvisne ženske

Ali pravim, da je neodvisna ženska problem? Ni nujno. Zdi se mi, da je neodvisnost do neke mere zdrava in potrebna, saj nam da samozavest, da zmoremo. Ampak – lepota se zgodi takrat, ko začutimo, da nam ni treba celega sveta nositi na svojih ramah. Močna in neodvisna ženska se ne upa zanesti na nikogar drugega razen nase in največje breme tega je osamljenost in občutek odrezanosti od drugih.

Pozabljamo, da smo bili ljudje od nekdaj vpeti v odnose in da smo zaradi njih preživeli.

Nekdo je prevzel ene naloge, nekdo drug druge, da smo povečali svojo storilnost in na koncu imeli kaj jesti in kaj obleči. Od nekdaj smo bitja odnosov in to je dobro. Vzajemno in po sposobnostih se dopolnjujemo. Zame je bilo naravnost osvobajajoče, ko sem lahko sprejela, da lahko prosim za pomoč moža, da mi ni treba znati vsega in da se skupaj dopolnjujeva.

Prezrta ciklična narava

Na koncu pa v resnici sploh ne gre za moč ali neodvisnost, temveč za strah, da bi bile ranljive. Če smo samo močne, prezremo naravno potrebo naše cikličnosti, ki skrbi za ravnovesje in osebnostni razvoj. Ko ne dovoljujemo, da bi se ranljivost (običajno je težnja po tem večja v obdobju menstruacije) lahko varno izrazila, si onemogočamo razvoj v žensko, kakršna bi si želele postati – ženska, ki je v sebi izpolnjena.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (7/2022). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.