Razmislek o temi (Lk 18,9-14)

Ob današnjem evangeliju se lahko komu prikrade nejasna misel: »Joj, ti farizeji … Kako so lahko bili tako samozadostni in samoobčudovalni. Mi pa že nismo taki, kot so bili ti farizeji: dajemo za misijone, odpovedujemo se za druge, skrbimo za okolje, ne zapravljamo čezmerno, ne hvalimo se, skrbimo in izpolnjujemo svoje dolžnosti, vemo, da smo grešniki, hodimo k maši in spovedi …« Hm. Ali res nismo taki, kot so tile farizeji? Kaj pa delamo drugače? Ja, priznavamo svoje napake, včasih se celo upremo skušnjavi, da bi zanjo okrivili koga drugega. Trkamo se na prsi in prosimo Gospoda za usmiljenje. Ne, nismo taki kot farizeji. Zdi se, da smo neka čudna mešanica med farizejem in cestninarjem; da nismo ne mrzli ne vroči, da smo »nekaj vmes«. Bogve, kako Oče posluša naše molitve in kje se skriva zanka morda janzenističnega sklanjanja glave grešnika, ki misli, da je boljši grešnik od svojega brata?:)

Vprašanja za pogovor v družini