Danes mineva sedem let, odkar je papež Frančišek obiskal Lampeduso, poroča Radio Vatikan. Obisk otoka, ki leži med Sicilijo in Tunizijo, je bilo prvo potovanje v njegovem pontifikatu in pomenljivo je, da je izbral ravno otok, ki je simbol trpljenja mnogih migrantov na področju Sredozemlja. Ob sedmi obletnici tega obiska bo papež danes ob 11. uri obhajal sveto mašo v Domu sv. Marte. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer se je bodo udeležili le zaposleni na oddelku za migrante in begunce Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

Leta 2019 maša pri oltarju katedre v baziliki sv. Petra

Lani je papež daroval sveto mašo pri oltarju katedre v baziliki sv. Petra, obreda pa se je udeležilo okoli 250 oseb. Med njimi so bili migranti, begunci in tisti, ki so si prizadevali, da bi rešili njihova življenja.

Prvo potovanje: obsodba globalizacije ravnodušnosti

Med svojim prvim apostolskim obiskom zunaj Vatikana je papež javno obsodil »globalizacijo ravnodušnosti«, ki vodi v neobčutljivost za krike drugih. S tem potovanjem je Frančišek že nakazal svojo pozornost do nekaterih področij, ki so se pozneje izkazala za ključna v njegovem pontifikatu: obrobja, zadnji ter različna pomenljiva dejanja. Sveti oče je v pogovoru, objavljenem v knjigi Andrea Torniellija z naslovom »Na potovanju«, dejal, da so ga globoko ganile in pretresle novice o migrantih, ki so utonili v morju: preproste osebe, otroci, ženske, moški, ki še naprej umirajo tudi danes, ko želijo iz obupa prečkati morje v čolnih, žal pogosto usodnih in v rokah brezvestnih oseb.

Papež je čutil, da mora priti na Lampeduso

Obisk Lampeduse ni bil načrtovan, potovanje je bilo brez uradnih povabil, vendar je sveti oče čutil, da mora iti, kot je pojasnil v omenjenem pogovoru. V poldrugo uro dolgem programu se je poklonil žrtvam Sredozemskega morja, tistim, ki so preživeli prečkanje poti, prebivalcem Pelagijskega otočja, krajevni Cerkvi in ustanovam, duhovnikom ter človekoljubnim delavcem. Sveto mašo v navzočnosti 10.000 ljudi je papež Frančišek daroval na športnem igrišču Arena. Oder, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, je bil narejen tudi iz ostankov čolnov, ki so potonili, v spomin na mnoge migrante. Sveti oče je v nagovoru dejal, da se mu je misel na vest o nesreči beguncev na morju vračala kot »trn v srcu, ki povzroča trpljenje«. Tako je začutil, da mora priti na Lampeduso, »da bi molil, da bi izkazal bližino, pa tudi, da bi prebudil našo vest, da se to, kar se je zgodilo, ne bi več ponovilo.«

Kmalu po obisku, 3. oktobra, nova tragedija

Žal pa se drama migrantov, ki umirajo na morju, nadaljuje: le nekaj tednov po papeževem obisku, 3. oktobra, je v bližini obale Lampeduse utonilo 366 oseb. Sveti oče se je naslednje leto v Vatikanu srečal z nekaterimi predstavniki preživelih.

Zapadli smo v globalizacijo ravnodušnosti

Na mestu, ki predstavlja znamenje trpljenja v Sredozemlju, še vedno odmeva papežev krik: »V tem svetu ravnodušnosti smo zapadli v globalizacijo ravnodušnosti. Tako zelo smo se navadili trpljenja drugih, da nas to ne zanima več. Zaradi globalizacije ravnodušnosti nismo več sposobni jokati.« Sveti oče je povabil, naj Gospoda prosimo »za odpuščanje zaradi ravnodušnosti do mnogih naših bratov in sester; za odpuščanje za tiste, ki so se udobno namestili in se zaprli v svoje udobje, ki vodi v omrtvelost srca; za tiste, ki so s svojimi odločitvami na svetovni ravni ustvarili razmere, ki vodijo v takšne drame.«

Prebivalci Lampeduse: zgled poguma za ves svet

Ob koncu maše se je papež še enkrat zahvalil tudi prebivalcem otoka za njihovo pričevanje in zgled ljubezni ter sprejemanja: »Naj bo ta zgled svetilnik za ves svet, da bi imel pogum sprejeti tiste, ki iščejo boljše življenje.«